Bo strategija razvoja kmetijstva v Mestni občini Nova Gorica tudi v praksi pomagala kmetom?

Mestna občina Nova Gorica ima sprejeto Strategija razvoja kmetijstva do leta 2034, dokument je eden od petih strateških dokumentov, ki so vzporedno nastajali za območje Vipavske doline in goriškega Krasa. V mestnem svetu so jo soglasno podprli z nekaj pomisleki, a zlasti željami, da ne bi obtičala v predalu.

Kot je na predstavitvi v mestnem svetu povedala Melita Mavrič iz Regijske razvojne agencija ROD Ajdovščina, kjer so pripravili dokument za pet goriških občin, je glavni cilj strategije dvig kmetijske proizvodnje in prehranske varnosti, s tem pa izboljšanje dohodkovnega položaja kmetijskih gospodarstev. „Za dosego tega cilja smo postavili dva horizontalna ukrepa in pet vertikalnih prednostnih usmeritev. Ta dva ukrepa sta vzpostavitev učinkovitega podpornega okolja in ozaveščanje občanov o pomenu lokalno pridelane hrane in njene potrošnje.“

Prednostno pa strategija usmerja ukrepe na področje izboljšanja infrastrukture, trajnostnega kmetovanja, prilagajanja podnebnim spremembam, medsektorskega povezovanja ter ohranjanja tradicij, kulturne dediščine in podeželske krajine. Mestni svetniki so sprejem dokumenta pozdravili, upam, da dokument ne bo obležal v predalu, je med drugim poudaril Anton Harej, Nsi, ki je opozoril na številne težave, ki tarejo kmetovalce. „V zadnjih desetih, dvajsetih letih je kmetijstvo v velikem krču. Tudi vinogradi se selijo iz teras v dolino, s tem se izognejo divjadi in pa suši, hkrati pa so podvrženi pozebam, ker so v nižini. Problem bo tudi, ker se nam zarašča kulturna krajina, terase ne bodo več vidne, ampak bo tam čez deset, dvajset let gost.“

Da je strategij preveč splošna in premalo prilagojena lokalnim razmeram, je menil Oton Mozetič, Zveza za Primorsko. „Bo strategija razvoja kmetijstva v Mestni občini Nova Gorica pomagala kmetom ali bo, tako kot so rekli kolegi pred mano, še enkrat, en dobro napisan dokument, a brez učinka v praksi. Kmetje ne potrebujejo vizije na papirju, potrebujejo stabilne, zakonite in izvedljive pogoje za delo. Poplave, omejitve priobalnih pasov, omejeni kolobarji, divjad in zakonodaja niso abstraktni pojmi, ampak vsakodnevno tveganja, ki odločajo o tem ali bo kmetija preživela ali ne.“

Strategija mora biti podprta z izvedbenim akcijskim načrtom, je še poudaril.

„Vzpostavljanje lokalnega trga, podpornih sistemov in potreba po namakanju in drugih podnebnih ukrepih so ključ, ne le razvoja, ampak preživetja kmetijstva, dodano vrednost pa lahko dosežemo z medresorskim sodelovanjem, na primer s turizmom, zato pozdravljamo ta konkretni pristop in želimo, da bi uspel.“

pa je sprejem strategija pozdravila Dragica Vidmar, Gibanje Svoboda.