Tudi najnovejši letnik Izvestja, ki ga izdaja novogoriška Raziskovalna postaja ZRC SAZU, je posvečen arhitektu in urbanistu Edvardu Ravnikarju, ki je bil izbran za snovalca prvotnega načrta Nove Gorice. Sodelavci omenjene razlikovalne postaje so se v te dni izdani številki posvetili tako celoletnemu projektu Ravnikarjevo leto v Ravnikarjevem mestu, ki se izteka, kot Novi Gorici in njeni okolici ter vprašanju, ali živimo v Ravnikarjevem mestu.
Petra Kolenc, urednica Izvestja, odgovarja pritrdilno: „Da, živimo. Živimo v tistih ključnih potezah, ki jih je naredil zagotovo z magistralo, kljub temu, da na koncu ni bila več tako široka, kot je bila prvotno načrtovana. In kljub temu, da je lokalni element kasneje današnjo Delpinovo ulico opremil z vsemi tistimi funkcijami, ki jih je najprej predvidela Magistrala.“
Številni avtorji prispevkov, ki jih prinaša Izvestje, so nastanek Nove Gorice osvetlili z različnih zornih kotov: „Nekako smo tudi opredelili politični odnos med Mačkom in Ravnikarjem, torej kaj se je dejansko dogajalo na relaciji politike oblasti moči in stroke. Ravnikar kot učenec Plečnika, posluževal se je tudi iz prve roke Le Corbusierjevih idej modernizma, je v živo vse to pripeljal v Novo Gorico.“
Dokler kmalu za tem, na vrhuncu načrtovanja novega mesta, ni doživel reza s strani politike, nadaljuje Petra Kolenc: „Potem se Izvestja osredotočijo še na okolico. Prodrli smo v čisto različne prostore: jezikoslovje je bilo omenjeno v govoru Lokvi, etnologinja povprašuje prav to obmejnost, čezmejnost … v času EPK je zelo pomembno, da ohranjamo mejo, kajti meja je naša identiteta, meja nas zaznamuje.“
Tudi v tokratnem izvestju so torej predstavljeni izsledki znanstvenoraziskovalnega dela sodelavcev raziskovalne postaje ZRC SAZU v Novi Gorici s področja zgodovine, jezikoslovja, umetnostne zgodovine, bibliotekarstva in etnologije zahodnega slovenskega narodnostnega prostora.
