Družbo Hit so pretekli konec tedna obiskali vodilni managerji večjih kitajskih turističnih agencij. Kot poudarjajo v Hitu, so kitajski turisti spremenili trend potovanj v Evropi. Pred leti so se odločali predvsem za obisk evropskih prestolnic, v zadnjem času pa pozornost namenjajo manjšim, varnim in zanimivim evropskim državam, med katere se uvršča tudi Slovenija. Prav spodbujanje turističnih povezovanj manj znanih destinacij ter izboljšanje potovalnih in turističnih izkušenj predstavljata nekatere skupne cilje leta turizma Evropa–Kitajska.  

Kitajsko pa Slovenija ne zanima zgolj kot turistična destinacija, temveč tudi kot gospodarski partner. Včeraj sta Občina Brda in kitajsko okrožje Shenzhen podpisala bilateralni sporazum o sodelovanju na področju turizma, gospodarstva in vinarstva. Kot pojasnjuje župan Franc Mužič, so pobudo za srečanje in podpis sporazuma dali Kitajci:

Kaj si od sporazuma obetajo vinarji? V okrožju Shenzhen, v katerem živi 18 milijonov prebivalcev, je gospodarstvo usmerjeno v visoko tehnologijo, predvsem visoko modo. Med drugim načrtujejo gradnjo vinskega parka. Direktorica briškega zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Tina Novak Samec: Kitajska delegacija je že napovedala, da bo dogovor sklenila z vsaj dvema briškima vinarjema.

Sinoči se je v Hiši kulture v Šmartnem pričel osmi Festival sodobne kreativne in improvizirane glasbe. Tridnevno druženje glasbenih ustvarjalcev in poustvarjalcev bodo letos zaznamovala priznana svetovna glasbena imena, med njimi britanski komponist in inovator Barry Guy, švicarska mojstrica improviziranja Maya Homburger in italijanski klarinetist in saksofonist Marco Colonna.

Je pojasnil kurator festivala Zlatko Kavčič, ki letos praznuje štiridesetletnico ustvarjalnosti. V galeriji Hiše kulture je bila sinoči tudi slovesno odprta fotografska razstava njegove glasbene poti in sodelovanj.

Novost letošnjega festivala je sobotni pesniško-glasbeni večer s poezijo Milana Dekleve in furlanskega pesnika Pierluigija Cappelle. Poezijo bosta interpretirala glasbenika Brane Grubar in Stefano Montella. Delavnice letos vodi ameriški klarinetist in saksofonist Michael Moore.

Novo šolsko leto je za učence prve triade Waldorfske šole Primorska, ki so pouk doslej obiskovali v Bukovici, prineslo novost, in sicer selitev v nove prostore v Ajdovščino. Ajdovska občina in Waldorfska šola sta se dogovorili za brezplačen petletni najem z možnostjo podaljšanja v nekdanji stavbi 1 Osnovne šole Danila Lokarja v Ajdovščini. Hana Mučič, pomočnica ravnateljice primorske enote waldorfske šole:

tako da so prostori v Bukovici postali pretesni. Selitev v Ajdovščino je šolo primorala tudi do organizacije prevozov šolarjev iz Vrtojbe v Ajdovščino. Pot je, kot dodaja Mučičeva, kratka, saj se poslužujejo hitre ceste. Povečuje se tudi zanimanje za vpis v waldorfski vrtec, vendar zaenkrat še ne razmišljajo o selitvi enote iz Bukovice v Ajdovščino. Sicer pa na Primorskem, poleg vrtčevske enote na Goriškem, deluje še ena enota, in sicer na ajdovskem Ustju. še zaključuje Mučičeva. Ajdovščina si s pridobitvijo waldorfske šole obeta še kakšno novo delovno mesto ali priselitev, obogatila je izobraževalni kompleks, kjer že delujeta Osnovna šola Danila Lokarja in Srednja šola Veno Pilon, pridružila pa se jim bo tudi glasbena šola. Obenem občini ni več treba skrbeti za stroške varovanja in vzdrževanja prazne stavbe.

»Tu se počutimo doma, prijateljstva so tista, ki nas povezujejo,« je na včerajšnji slovesnosti ob 10. obletnici enote novogoriškega doma upokojencev v briški vasici Podsabotin povedala varovanka doma Jožica Markočič. Briška enota ima pod okriljem 95 varovancev, prihajajo pa iz različnih slovenskih krajev, ne zgolj Brd. Kapacitete so popolnoma zapolnjene. Fizioterapevtka Romina Velušček kot skupno željo uslužbencev in varovancev izpostavlja park:

Želja se bo, kot pojasnjuje direktor novogoriškega Doma upokojencev Bojan Stante, že kmalu uresničila: Ostaja pa pereč problem neprimernih prostorov varovanega oddelka. Skupaj z Občino Brda že iščejo primeren prostor za briški dnevni center. Po mnenju Stanteja, bi moral biti slednji umeščen v osrednji del občine, s čimer bi storitev približali vsem občanom. Večji koraki h uresničitvi dnevnega centra bi se lahko zgodili že v naslednjem letu.