Na goriški občini se veselijo premika na doslej več kot desetletje dolgi poti do izgradnje vzpenjače s Travnika do goriškega gradu. Idejne zasnove so stare že dvajset let, zadnje desetletje pa se je zatikalo pri izvedbi. Razlogi za zamudo, kot pravi goriški župan Rodolfo Ziberna, so arheološke najdbe in stečaj podjetij, ki bi morala izvesti dela.

Goriški grad, kot poudarja Ziberna, je najbolj obiskana turistična točka v Gorici. Letno ga obišče 15 tisoč in več turistov. Zato bo goriška občina v prihodnje vanj usmerila še več aktivnosti.

Ob grajskem obzidju bodo do pomladi 2020 namestili tudi piramidalno dvorano pod šotorom, kjer bodo izvajali številne prireditve in srečanja. Načrtujejo pa tudi investicijo v višini 300 tisočakov v multimedijske vsebine gradu.

Vsi slovenski obiskovalci goriškega gradu, zaključuje Ziberna, bodo tako imeli na voljo prevode bodisi multimedijskega bodisi tiskanega promocijskega gradiva.

Bovški župan Valter Mlekuž je pretekli konec tedna na 18. srečanju prijateljskih organizacij s Kubo v Bohinju, ki ga je organiziralo Združenje slovensko kubanskega prijateljstva, prejel posebno plaketo kubanske republike in povabilo na proslavo ob 500. obletnici kubanske prestolnice Havane, ki bo prihodnjo jesen. Zahvali si je prislužil zaradi ključne vloge pri razpletanju drame 26 kubanskih plesalk in plesalcev, ki so v sklopu Festivala src sicer brezplačno nastopali na bovškem trgu, pri sebi pa niso imeli osebnih dokumentov.

Mlekuž je na srečanju v Bohinju poudaril, da je bila z mladimi kubanskimi plesalkami in plesalci solidarna vsa Slovenija. Prišlo je celo do pozivov k zbiranju dobrodelnih prispevkov za plačilo kazni, a se je vsa zgodba k sreči oziroma z odločitvijo pristojnega okrajnega sodišča zaključila pozitivno za kubanske plesalce. Mlekuža je po srečanju v Bohinju poklical tudi vnuk legendarnega kubanskega voditelja Fidela Castra profesor Fidel Antonio Castro Smirnov.

Kot zaključuje Mlekuž, bodo kubanski obiskovalci vedno dobrodošli v bovški občini.

Potem ko je že kazalo, da bosta občini Brda podarjeni dve petini Gradnikove domačije, sta se dediča domačije odločila domačijo v celoti prodati ljubljanskemu kupcu, ki pa bo objekt in okolico urejal v sodelovanju z briško občino. Župan Franc Mužič:

Kot dodaja Mužič, naj bi celotna investicija znašala do tri milijone evrov, dela pa naj bi bila zaključena v dveh letih. Lastnik se je povezal z briškim arhitektom Alessiom Prinčičem, ki je tudi avtor zadnje različice projekta Terme Spa Brda.

Investitor namerava v Medani zgraditi tudi garažno hišo. Kot pravi Mužič, bodo vsekakor bdeli, da projekt ne bo skazil podobe Gradnikove rojstne vasi. Sicer pa bo občina ob vaškem pokopališču poskrbela za dodatnih 30 parkirnih mest, za kar bo odštela 100 tisočakov.

Ne obstaja varno pitje alkohola, treba je ukrepati, preden ta navada preide v odvisnost, je včeraj poudarila tolminska Zveza klubov zdravljenih alkoholikov Slovenije, ki je v ajdovski Hiši mladih pripravila okroglo mizo o preventivi v delovnem okolju. Prim. prof. dr Marko Kolšek je izpostavil:

Večina organizacij namreč ne ukrepa pravočasno. V slovenski zakonodaji je opredeljeno, da je delo pod vplivom alkohola in drugih psihoaktivnih snovi prepovedano. To določilo mora vsaka delovna organizacija vnesti v svoje interne akte in določiti načine, kako bo to preverjala in izvajala v praksi. poudarja Branko Batagelj, predsednik društva za psihosocialno pomoč Pluton Ajdovščina. V pomoč odraslim osebam, ki tvegano in škodljivo pijejo alkohol, je v zadnjem času zaživel tudi projekt SOPA. Irena Jerič, območna odgovorna oseba za projekt SOPA: Predpogoj za uspešno zdravljenje zasvojenosti je tudi podpora družine, še poudarjajo sogovorniki.