Vinska klet Vipava 1894 praznuje 125-letnico delovanja. Čeprav je bilo podjetje še pred nekaj leti na robu popolnega zloma, so ga novi avstrijski lastniki začeli ponovno dvigovati in danes je direktor Jakob Blaschitz izpostavili ponos na tradicijo vinogradništva in delo v Vipavski dolini.

Če so iz vipavske kleti doslej v svet izvozili le pet odstotkov vina, je ta delež v zadnjem letu zrasel na 15 odstotkov celotne prodaje. Vipavska vina pijejo v Veliki Britaniji, Nemčiji, na Norveškem, pa tudi v tako oddaljenih državah kot so Japonska, Kitajska in Brazilija. Za dobro vino pa so potrebna tudi nenehna vlaganja. Dobro sodelovanje z največjo kletjo v dolini je potrdil tudi vipavski župan Goran Kodelja. Na vipavski občini so poleg vinske tradicije, ki je še kako pomembna za prepoznavnost Vipave in Vipavske doline, ponosni tudi na ponovno uspešno poslovanje kleti. Na vinski turizem pa stavijo tudi v prihodnje in imajo na tem področju velike načrte.

Veliko dvorano novogoriške mestne hiše so sinoči napolnili gledalci, ki so želeli spoznati upokojenega diplomata, politika, pisca Jožeta Šušmelja, doma s Trnovske planote, kot sta ga v dokumentarnem portretu posnela Erika in Jure Škrlep, v produkciji Slovenskega programa Deželnega sedeža RAI za Furlanijo–Julijsko krajino, urednica Martina Repinc.

Premierni projekciji je sledil pogovor Jožeta Šušmelja, Tomaža Vuge in Branka Marušiča o novogoriški občini v 70. letih, obdobju pospešenega razvoja, gradnje in odpiranja meja ter sodelovanja z Gorico, kar so omogočili tudi Osimski sporazumi. Jože Pirjevec, eden od sogovornikov v dokumentarnem portretu „Jože Šušmelj - Pot diplomata“, pa je dejal: Ogledati si ga bo mogoče v slovenskem programu RAI. V letih 1974–1982 je bil Šušmelj predsednik Skupščine Občine Nova Gorica, nato podpredsednik slovenske skupščine in vodja delegatov iz Slovenije v zveznem zboru SFRJ. Devet let je preživel v Trstu kot jugoslovanski in slovenski generalni konzul in štiri leta kot minister svetnik na slovenskem veleposlaništvu v Rimu. Je tudi pisec številnih knjig.

Zima je za brezdomce posebej neprijazna, a tudi letos jo bodo v Novi Gorici lahko preživeli na toplem, saj so severnoprimorske občine podprle zavetišče in mu tako omogočile obstoj.