• Facebook
  • Twitter
  • YouTube
  • Instagram
  • pw_czs
  • Facebook
  • Twitter
  • YouTube
  • Instagram
  • pw_czs

Nahajate se:Home Lokalno Lokalno - Radio Robin

Pri najavi sežigalnice v Štivanu, ki jo namerava podjetje Cartiera di Ferrara zgraditi poleg svoje papirnice, so postali pozorni tudi v bližnjih občinah na slovenski strani. V komenski bodo zato predvidoma skupaj s 4 kraškimi občinami pozvali državo, naj se opredeli do izgradnje sežigalnice tik ob slovensko-italijanski meji. Na pobudo svetnika Stojana Kosmine so v občini Komen v sredo sprejeli sklep, da se občine Komen, Miren-Kostanjevica, Sežana, Divača in Hrpelje-Kozina povežejo in zahtevajo od ministrstva za okolje in prostor, naj se opredeli do predvidene gradnje sežigalnice, kjer naj bi letno sežgali okoli 20.000 ton takoimenovanega palperja, ki nastane pri proizvodnji plasitificirane kartonske embalaže:

Kar pomeni tudi presoja vplivov na okolje, ki sodi v Naturo 2000. Poleg tega je sežigalnica v bližini napajališča Klariči, kjer Kraški vodovod črpa vodo za celoten Kras in del Obale. Podžupan Valter Ščuka, ki opravlja funkcijo župana:
V sklepu občine Komen je zapisano tudi, naj Ministrstvo za zunanje zadeve od dežele Furlanije Julijske krajine in občine Devin-Nabrežina zahteva vpogled v dokumentacijo o načrtovani sežigalnici in naj preveri, ali bi morala tudi Slovenija bili vključena v izdajo dovoljenje za gradnjo. Uradna razgrnitev projekta, ki je vreden dobrih 6 milijonov evrov, bo sicer predvidoma oktobra.

Začetek tedna je zaznamovala tragedija na Bovškem, v kateri je življenje izgubila nemška državljanka, ko je avto zdrsel s ceste na Mangrtsko sedlo v strmo brežino, pri čemer je avto zagorel. Tako Direkcija za infrastrukturo kot bovška občina že nekaj časa iščeta ustrezno rešitev za to najvišje ležečo asfaltirano državno cesto. Na Direkciji so nam pisno pojasnili, da se cesta nahaja na območju Triglavskega narodnega parka in so posegi so možni samo ob pridobitvi okoljevarstvenih soglasij, sicer pa da je že izdelana idejna zasnova za nadomestno traso:

Je povedal bovški župan Valter Mlekuž, ki razmišlja tudi o zaščitnih ograjah:
Trasa nadomestne ceste poteka mimo Koče na Mangartskem sedlu in se na obstoječo cesto priključi nad problematičnim območjem (malo pod »pentljo«). Bovški župan ob tem dodaja:
Na Direkciji so nam pojasnili, da trenutno poteka pridobivanje projektnih pogojev in soglasij ter izdelava investicijske dokumentacije, izvedba samih gradbenih del pa je predvidena v letih 2019 in 2020.

Sinoči se je v Hiši kulture v Šmartnem pričel osmi Festival sodobne kreativne in improvizirane glasbe. Tridnevno druženje glasbenih ustvarjalcev in poustvarjalcev bodo letos zaznamovala priznana svetovna glasbena imena, med njimi britanski komponist in inovator Barry Guy, švicarska mojstrica improviziranja Maya Homburger in italijanski klarinetist in saksofonist Marco Colonna.

Je pojasnil kurator festivala Zlatko Kavčič, ki letos praznuje štiridesetletnico ustvarjalnosti. V galeriji Hiše kulture je bila sinoči tudi slovesno odprta fotografska razstava njegove glasbene poti in sodelovanj.

Novost letošnjega festivala je sobotni pesniško-glasbeni večer s poezijo Milana Dekleve in furlanskega pesnika Pierluigija Cappelle. Poezijo bosta interpretirala glasbenika Brane Grubar in Stefano Montella. Delavnice letos vodi ameriški klarinetist in saksofonist Michael Moore.

Goriška bo danes predvidoma dobila še enega poslanca, v poteku je namreč potrjevanje 13. slovenske vlade, v kateri bo položaj za ministra za kohezijo prevzel nekdanji komenski župan Marko Bandelli, s tem pa med poslanske vrste odhaja profesor biologije z Nove Gorice, Andrej Šušmelj, stranka Alenke Bratušek.

Vipavska hitra cesta med priključkom Vipava in razcepom Nanos bo od nedelje zvečer dalje v eno smer zaprta za ves promet za mesec in pol. V tem času bodo delavci Kolektorja dokončno porušili ostanke cestninske postaje Nanos ter na novo uredili in preplastili štiri krake oziroma priključke na avtocesto Ljubljana-Koper. Kako bo promet iz Vipavske proti notranjosti Slovenije potekal s prihodnjim tednom?

Tako je pojasnil Uroš Selan, nadzorni inženir DRI iz Darsa. Voznike tovornjakov bodo že v Italiji preko portalov obveščali o preusmeritvi tranzitnega prometa. Kljub temu so domači avtoprevozniki nezadovoljni. Darko Petrovčič, predsednik sekcije za promet pri novogoriški območno obrtno-podjetniški zbornici izpostavlja:
Prvotni zapori bo 7. oktobra sledila zapora hitre ceste za ves promet v nasprotni smeri, torej proti Novi Gorici za predvidoma 14 dni, drugi del hitre ceste pa se bo sprostil. Selan dodaja, da večjih težav v prometu zaradi tega ne pričakujejo:
Cestišče bodo prilagodili tako, da bo na tem delu omogočena vožnja 80 km/h. Vipavska hitra cesta sicer sodi med manj obremenjene krake slovenskega avtocestnega križa. Povprečni dnevni promet je lani tod znašal 16.000 vozil, medtem so na najbolj obremenjeni, zahodni ljubljanski obvoznici lani našteli 75.000 vozil dnevno.

Na najverjetneje zadnji letošnji seji v tem sestavu, so včeraj komenski občinski svetniki sprejeli drugi letošnji rebalans, ki je potreben predvsem, ker se nekatere investicije zamikajo, nekatere pa presegajo ocenjeno vrednost. Valter Ščuka, podžupan v opravljanju funkcije župana:

Poleg tega si želijo, da bi tudi krajani prispevali ideje o obnovi dvorane, ki je sicer nujna, še poudarja Ščuka. Denar, ki je bil predviden za obnovo, bodo med drugim namenili za postavitev ekoloških otokov, in sicer v višini 13.500 evrov:
Strošek ureditve vinske kleti bo namreč kar za dobrih 50.000 evrov višji, gre sicer za projekt Agrotour 2, ki ga sofinancira evropska unija v višini 85 odstotkov. Ureditev Malega trga se prav tako zamika, saj čakajo na evropska sredstva v okviru skupine LAS. Letos je bilo zaradi načrtovanih investicij predvideno tudi višje zadolževanje, sedaj ostaja v višini 50.000 evrov. Na včerajšnji seji se je Ščuka tudi zahvalil svetnikom za konsktruktivno delo in napovedal, da se ne bo potegoval za župana na prihajajočih volitvah.

Novo šolsko leto je za učence prve triade Waldorfske šole Primorska, ki so pouk doslej obiskovali v Bukovici, prineslo novost, in sicer selitev v nove prostore v Ajdovščino. Ajdovska občina in Waldorfska šola sta se dogovorili za brezplačen petletni najem z možnostjo podaljšanja v nekdanji stavbi 1 Osnovne šole Danila Lokarja v Ajdovščini. Hana Mučič, pomočnica ravnateljice primorske enote waldorfske šole:

tako da so prostori v Bukovici postali pretesni. Selitev v Ajdovščino je šolo primorala tudi do organizacije prevozov šolarjev iz Vrtojbe v Ajdovščino. Pot je, kot dodaja Mučičeva, kratka, saj se poslužujejo hitre ceste. Povečuje se tudi zanimanje za vpis v waldorfski vrtec, vendar zaenkrat še ne razmišljajo o selitvi enote iz Bukovice v Ajdovščino. Sicer pa na Primorskem, poleg vrtčevske enote na Goriškem, deluje še ena enota, in sicer na ajdovskem Ustju.
še zaključuje Mučičeva. Ajdovščina si s pridobitvijo waldorfske šole obeta še kakšno novo delovno mesto ali priselitev, obogatila je izobraževalni kompleks, kjer že delujeta Osnovna šola Danila Lokarja in Srednja šola Veno Pilon, pridružila pa se jim bo tudi glasbena šola. Obenem občini ni več treba skrbeti za stroške varovanja in vzdrževanja prazne stavbe.

»Tu se počutimo doma, prijateljstva so tista, ki nas povezujejo,« je na včerajšnji slovesnosti ob 10. obletnici enote novogoriškega doma upokojencev v briški vasici Podsabotin povedala varovanka doma Jožica Markočič. Briška enota ima pod okriljem 95 varovancev, prihajajo pa iz različnih slovenskih krajev, ne zgolj Brd. Kapacitete so popolnoma zapolnjene. Fizioterapevtka Romina Velušček kot skupno željo uslužbencev in varovancev izpostavlja park:

Želja se bo, kot pojasnjuje direktor novogoriškega Doma upokojencev Bojan Stante, že kmalu uresničila:
Ostaja pa pereč problem neprimernih prostorov varovanega oddelka.
Skupaj z Občino Brda že iščejo primeren prostor za briški dnevni center. Po mnenju Stanteja, bi moral biti slednji umeščen v osrednji del občine, s čimer bi storitev približali vsem občanom. Večji koraki h uresničitvi dnevnega centra bi se lahko zgodili že v naslednjem letu.

Svojega županskega kandidata je včeraj razkrilo gibanje Goriška.si, ki je nastalo pred štirimi leti. Njegov pobudnik Luka Manojlović se je na zadnjih lokalnih volitvah prebil v drugi krog za župana MONG, v mestnem svetu pa svetniška skupina Goriška.si šteje štiri svetnike, ki jih vodi dr. Klemen Miklavič. In prav slednji bo na novembrskih volitvah skušal prevzeti krmilo mestne občine.

Kot je še povedal včeraj v novih prostorih gibanja v Eda centru, ni v ospredju privabljanje zunanjih investitorjev, saj so prepričani, da se lahko Goriška razvija na lastnih potencialih:
43-letni doktor znanosti s področja izobraževanja in šolskih sistemov je delal in raziskoval v tujini, nato pa se vrnil na Goriško, kjer je bil sicer družbeno aktiven že v študentskih letih, sedaj pa med drugim deluje kot svetovalec Sveta Evrope. Kot enega izmed ciljev je na včerajšnji predstavitvi za županskega kandidata mestne občine izpostavil:

Nekoč zelo priljubljene Igre brez meja Alpe Adria, ki so se odvijale na tem območju na vsake dve leti, bodo ponovno oživele. Z današnjim odprtjem na Trgu Evrope v Novi Gorici so se začele dvodnevne igre, na katerih sodelujejo mladi športniki do 16 let iz Slovenije, Hrvaške in Italije. Igre organizira italijanski Deželni olimpijski odbor v sodelovanju z obmejnimi občinami in olimpijski komiteji sodelujočih držav. Blaž Perko iz Olimpijskega komiteja Slovenije:

Na igre so povabili tudi državi, ki sta nekdaj že sodelovali, Avstrijo in Madžarsko, s katerimi se tudi dogovarjajo za v bodoče. Letošnja izvedba bo tako potekala v petih disciplinah, dogajanje se bo odvilo v Gorici, v Solkanu in v Šempetru,
Športne igre oziroma Igre prijateljstva letos potekajo ob 100. obletnici konca 1. svetovne vojne, zato so prireditelji izpostavili pomen športa, ki povezuje, predaja sporočilo miru in prijateljstva.

V začetku poletja je v Stari Gori po vseh zapletih in zamikih le stekla gradnja bolnišničnega oddelka za invalidno mladino in rehabilitacijo.

je povedala predsednica Sveta zavoda šempetrske bolnišnice Anita Manfreda. Gradnja, kot zatrjuje, poteka v skladu s predvidenim terminskim planom.

Uprava bolnišnice skrbno spremlja gradnjo in obvešča svet zavoda o poteku del.

Gradnja novih prostorov v Stari Gori bo izvedena v dveh fazah. Prva je vredna 4,5 milijona evrov, celotna novogradnja pa sedem milijonov. Denar za projekt, ki je delno financiran iz Evropskega strukturnega in investicijskega sklada, je zagotovilo Ministrstvo za zdravje.

Potem ko je ideja o degustacijski točki briških vin ob gradu Dobrovo naletela na različna mnenja lokalne skupnosti, predvsem so se proti izrazili nekateri briški vinarji, si sinoči tudi briški občinski svet ni bil enotnega mnenja.

Tako je povedal svetnik in direktor Kleti Brda Silvan Peršolja. Nekateri svetniki pa zagovarjajo, da bi bila točka dodana vrednost. Direktorica briškega Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Tina Novak Samec meni, da je bil buren odziv prenagljen:

Kot je še dodala, bodo skupaj poiskali ustrezen produkt, ki si ga Brda zaslužijo. Občina je za paviljon ob gradu Dobrovo dobila evropska sredstva z naslova LAS, in sicer za zasteklitev paviljona, v katerem bodo promovirani lokalni produkti.

Studio

  • E-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

    V ŽIVO: 05 330 28 28

    SMS: 041 760 300

Program

Oglaševanje

  • Marketing

    05/3302833

    E-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Kontakt

Kromberk, Industrijska cesta 5
Nova Gorica, 5000
+386 5 330 28 33