• Facebook
  • Twitter
  • YouTube
  • Instagram
  • pw_czs
  • Facebook
  • Twitter
  • YouTube
  • Instagram
  • pw_czs

Nahajate se:Home Sponzorji spletni radio

Bo BBC snemal v Slapniku ali ne, se sprašuje te dni javnost. Predstavnik investitorjev je za Radio Robin danes zatrdil, da se britanska korporacija ne umika iz projekta, temveč čaka, kako se bo razpletlo z lastniki nepremičnin, ki živijo v Avstraliji. Briški župan Franc Mužič ob tem poudarja:

Projekt bo imel močan promocijski učinek tako za Brda kot celoten slovenski prostor, še dodaja.
Bistveno pa je, kot zaključuje župan, da se vasica obnovi, v njej zaživi razpršeni hotel in da bodo Slapnik, ki je bil zaščiten kot kulturni spomenik pred več kot tremi desetletji, obiskovali turisti iz celotne Evrope in širše.

Znameniti goriški ulici Raštel, v kateri je nekoč vrvelo kupcev, mnogih prav iz Slovenije, zadnja leta pa je močno opustela, se obetajo boljši časi, kot napoveduje župan Gorice Rodolfo Ziberna.

V ta namen se bo goriška občina povezala s trgovci in sprejela določene davčne ukrepe. Lastnike trgovskih prostorov, ki sicer niso navdušeni nad tem,da bi dali v najem svoje prostore, bo občina spodbudila k temu, da bodo prostori, v luči naložbe v oživitev trgovskega utripa v mestnem jedru, na voljo novim trgovskim subjektom. Ravno tako, poudarja Ziberna, uspešno teče projekt žičnice na goriški grad. Ta naj bi bil zaključen do naslednje zime.

Obnova Lavričevega trga bi morala biti po zadnjih obljubah ajdovskega župana Tadeja Beočanina zaključena do konca marca, vendar so pretekli teden arheologi ponovno razkopali del pred nekdanjo veleblagovnico Nanos, na trgu je še vedno težka mehanizacija. Naključni mimoidoči so o obnovi povedali:

Zadnje novice, ki prihajajo iz ajdovske občine, so bolj spodbudne, saj naj bi bila končna podoba Lavričevega trga vendarle znana v prihodnjih dneh. V zadnjih mesecih so namreč potekala usklajevanja med občino in Zavodom za varstvo kulturne dediščine na kakšen način bodo najdene ostaline prikazane po obnovi trga.
O novih terminih o odprtju trga je še prezgodaj govoriti, pričakujejo pa, da bodo dela sedaj stekla proti zaključku. V letošnjem proračunu je sicer načrtovan 1,1 mio evrov za ureditev Kastre, v prihodnjem letu pa še 2,7 mio evrov. Z urejanjem Kastre so začeli novembra 2017, po prvih napovedih pa bi morala biti zaključena avgusta lani.

Ne mine leto, da obeleževanje dneva spomina na žrtve fojb in eksodus Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije ne bi dvignilo prahu. Letos je za to na nedeljski slovesnosti v Bazovici pri Trstu poskrbel predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani, ki je med drugim dejal, da je tiste, ki zanikajo pojav fojb in eksodusa, premagala zgodovina, in da je tisti, kdor zanika ta pojav, sostorilec tistega, kar se je zgodilo ter dodal, da naj "živi Trst, naj živi italijanska Istra, naj živi italijanska Dalmacija". Za te besede, ki so v Sloveniji in na Hrvaškem sprožile burne odzive, se je sicer včeraj opravičil in izrazil obžalovanje, če so bile njegove izjave napačno razumljene.

Tako je za naš radio komentiral goriški poslanec, predsednik odbora za zunanjo politiko v DZ Matjaž Nemec. Predsednik Pahor je včeraj pisal italijanskemu kolegu Mattarelli in izrazil zaskrbljenost v zvezi z nesprejemljivimi izjavami visokih predstavnikov Italijanske republike, ki želijo ustvariti vtis, da je šlo pri fojbah za etnično čiščenje. Nemec dodaja:
… na način, da se ne prikroji zgodovino.

Potem ko je vodenje Hita že prevzela nova uprava, pa prejšnja še ni rekla zadnje besede oz. bo to izreklo sodišče, kamor sta se danes odpravila odstavljena Janez Mlakar in Tevž Korent. Kot sta sporočila konec septembra lani, ju je nadzorni svet nepričakovano razrešil, brez kakršnekoli obrazložitve. Prvi nadzornik Marjan Pintar je sicer novinarjem odločitev pojasnil tako:

Nekdanji predsednik Hita in član uprave se z razrešitvijo ne strinjata in sta napovedala uporabo vseh pravnih sredstev. Prepričana sta namreč, da sta družbo vodila dobro in da ni bilo razlogov za kakršno koli razrešitev. „Razloge zanjo bo moral javnosti in sodišču predstaviti nadzorni svet,“ sta sporočila pred dobrimi štirimi meseci. Kolikšno odškodnino zahtevata, bo znano po današnjem začetku pravdanja na delovnem sodišču v Novi Gorici.

Kaj se zgodi, ko naprava prevajalske tehnologije, ki prepoznava glasove in naredi prevod, ne deluje kot bi morala, na odru pa ostane 5 igralcev, ki govorijo le svoj in morda še en jezik? To je izhodišče 6. premiere novogoriškega gledališča, ki tokrat postreže z medarodno koprodukcijo v sodelovanju s s še štirimi nacionalnimi gledališči. Potem ko je svojo uprizoritev že doživela pred romunskim, belgijskim, norveškim in francoskim občinstvom, se bo interaktivna predstava Idiomatic jutri odvila še na malem odru SNG Nova Gorica:

je povedal umetniški vodja Marko Bratuš. Uprizoritev je del projekta mednarodne mreže gledališč:
Predstava je vsakič nekoliko drugačna, saj se vloge igralcev menjajo, domačin je vselej v vlogi moderatorja, ki ga tokrat igralcu novogoriškega gledališča, Andreju Zalesjaku:
A pomočjo zagnanosti igralcev in s sodelovanjem občinstva se potencialno strašljivo izhodišče, kjer nihče nikogar ne razume, razvije proti veliko bolj optimističnemu stališču, da se lahko razumemo, če si le želimo.

 

(Slika iz vaje)

Kobilarna Lipica je s pravljičnim programom ob kulturnem prazniku privabila preko 4000 obiskovalcev. Kobilarna je oba termina Vilinske pravljice o Lipici popolnoma razprodala, razglasila pa je tudi zmagovalno pravljico prvega literarnega natečaja, ki sta ga skupaj razpisali Kobilarna Lipica in Kosovelova knjižnica Sežana. Direktorica knjižnice Magdalena Svetina Terčon pravi, da kljub petindvajseterici prispelih tekstov niso imeli težav izbrati najboljše:

Prvo nagrado si je prislužila pravljica O hvaležnem lipicancu z zlatim kopitom naše sodelavke Erike Koncut, ki nam je zaupala:

Drugo mesto je osvojila Veronika Sivka, tretje pa Manca Bizjak. V Kosovelovi knjižnici in Kobilarni Lipica si prizadevajo, da bi prvonagrajeno pravljico izdali v obliki slikanice in jo predstavili na literarnem natečaju prihodnje leto. Sicer pa bodo besedila letošnjih udeležencev natečaja objavili v elektronski knjigi.

70 kmečkih sirarjev se je včeraj na Gradu Dobrovo zbralo na občnem zboru Združenja kmečkih sirarjev Slovenije, ki letos praznuje 20. obletnico delovanja. Beseda je tekla o novem Evropskem vodiču dobre higienske prakse, znaku Izbrana kakovost Slovenije,  napovedali pa so tudi organizacijo drugega slovenskega festivala sira. Predstavnica Združenja kmečkih sirarjev v Mreži FACE Irena Orešnik kot poglavitne težave slovenskih sirarjev izpostavlja:

Več bi morali še narediti na področju prepoznavnosti, še zaključuje Orešnikova.

Štiri mesece po prvi predstavitvi idejne zasnove bodoče podobe smučišča Kanin, so na predvečer kulturnega praznika Bovčani in ostali gostje lahko prisluhnili obsežni predstavitvi različnih vidikov prenove Kanina do leta 2022. Vincent Tassart, snovalec prenove iz Stem International je poudaril, da imajo le dve možnosti, ali bo smučišče čez štiri leta nehalo obratovati, ker bodo gondole izgubile obratovalno dovoljenje, ali se odločijo za celovito prenovo, ocenjeno na 52 mio evrov. Ocena stroškov zajema prenovo spodnje postaje, novo kabinsko žičnico, novo zgornjo postajo ter opremo za zasneževanje dveh smučišč in preventivno proženje plazov. Zasnova je dobra, so se strinjali prisotni, kam pa po denar? Bovški župan Valter Mlekuž:

Že pred meseci so izpostavili možnost pridobivanja evropskih sredstev. Skupni obisk z italijansko stranjo, ki pripravlja svoje projekte na drugi strani Kanina, načrtujejo v prihodnjih mesecih, je povedal poslanec Danijel Krivec.
Po prenovi na kaninskem pogorju pričakujejo 76.000 obiskovalcev letno oziroma do leta 2031 kar 215.000. Pri čemer ne bo toliko pomembna nova infrastruktura kot kakovost storitev, je izpostavil Tassart. Da je prenova edina pot, se je strinjala tudi predsednica GIZ žičničarjev Slovenije Manuela Božič Badalič.
Sedaj sledi priprava projektne dokumentacije, konec leta pridobitev gradbenega dovoljenja, do konca prihodnjega leta priprava finančne konstrukcije, predvideno odprtje prenovljenega smučišča pa je načrtovano decembra 2022.

V Ajdovščini so na osrednji prireditvi ob kulturnem prazniku podelili tudi tri priznanja najzaslužnejšim na kulturnem področju, je povedal predsednik Zveze kulturnih društev Artur Lipovž:

Slavnostna govornica na prireditvi je bila ravnateljica osnovne šole Dobravlje Mirjam Kalin:

Tri enakovredna priznanja so letos prejeli društvo Norma 7 iz Brij, o njegovem pomenu pa je Vlasta Rebek Dolenc povedala:

Ob 25-letnici delovanja je priznanje prejel pevski zbor Večernica, ki deluje pri Univerzi za tretje življenjsko obdobje, pomembno pa je po besedah Dragice Ergaver predvsem za...

Za dobro delo na področju kulture je bila nagrajena tudi Ivica Vidma iz Otlice:

Najvišjega priznanja letos niso podelili.

 

Vsak četrti občan občine Šempeter-Vrtojba je aktiven član Goriške knjižnice Franceta Bevka, a odslej jim je bo treba več v Novo Gorico, ampak bodo lahko izbirali med 4.000 enotami gradiva v novi krajevni knjižnici v središču Šempetra. Občina je po besedah župana Milana Turka krila precej zahtevno obnovo objekta:

Poleg rednega financiranja tega javnega zavoda. Občina bo nosila tudi vse tekoče stroške, vključno s polovično zaposlitvijo bibliotekarke. Če se bodo izkazale potrebe po daljšem obratovalnem času od sedanjih 20 ur tedensko, Turk napoveduje podporo. Kako je z gradivom v osmi krajevni knjižnici, s katero upravlja Goriška knjižnica, je povedala direktorica Irena Škvarč:
Na podobno pridobitev sedaj čakajo še v Brdih in na Trnovsko-Banjški planoti.

Projekt Evropske predstolnice kulture 2025 za katerega se poteguje tudi novogoriška občina v sodelovanju z goriško, bo odslej vodilo Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje treh goriških občin. Tako je napovedal novogoriški župan Klemen Miklavič, ki meni, da bodo tako lahko postopki neovirano tekli naprej. Vodili ga bodo trojica na novogroiški strani, ki je vlagatelj kandidature in ena oseba na italijanski strani:

Na slovenski strani se bodo na združenju EZTS za ta namen zaposlili Neda Rusjan Bric, ki je skupaj z nekdanjo podžupanjo Ano Zavrtanik Ugrin, že vodila projekt, poleg nje pa še Gorazd Božič, in Vesna Humar. Občina bo kandidaturo uradno vložila konec konec leta.

Studio

  • E-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

    V ŽIVO: 05 330 28 28

    SMS: 041 760 300

Program

Oglaševanje

  • Marketing

    05/3302833

    E-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Kontakt

Kromberk, Industrijska cesta 5
Nova Gorica, 5000
+386 5 330 28 33