• Facebook
  • Twitter
  • YouTube
  • Instagram
  • pw_czs
  • Facebook
  • Twitter
  • YouTube
  • Instagram
  • pw_czs

V Coroninijevem dvorcu v Šempetru so v četrtek premierno predvajali film Od Franje in nazaj, ki pripoveduje zgodbo partizana, danes 92-letnega Marjana Justina Grosarja iz Šempetra, kjer se je z njim srečal njegov sokrajan, režiser Bojan Maraž, ko je iskal podatke o Grosarjevem nečaku, slikarju Slavku Furlanu, o katerem je pred leti že posnel dokumentarni film. O svojem zadnjem delu pa je Maraž po domači premieri povedal.

Film je sestavljen iz treh delov, od Grosarjevega otroštva do odhoda med partizane, kjer je izgubil nogo in postal vojni invalid, opisuje svoje okrevanje v partizanski bolnici Pavla v Trnovskem gozdu, v drugem delu je predstavljen mesec in pol bivanja in skrivanja v bolnici Franji, kar je najdlje med vsemi ranjenci, tretji del pa je usmerjen v obdobje po 2. sv. vojni vojni in sedanjost.
Film je Marjo, kot ga kličejo stari znanci, posvetil spominu na dve veliki ženski, zdravnici Pavlo in Franjo, po katerih nosita ime vojni bolnišnici, obe pa sta se med vojno ustavili tudi v Šempetru. Ko bo filmsko gradivo dodelano še s tehničnega vidika...
To so namreč še zadnji živeči pričevalci tega zgodovinskega obdobja, ki ga raziskujejo in dokumentirajo tudi Rusi, zato so tudi slednji hkrati z Maražem posneli Marjana Grosarja. „To je pripoved malih ljudi z velikim srcem“, lahko preberemo na filmskem platnu.

Dobravce je prejšnji teden že tradicionalno povezala čistilna akcija, ki se je je udeležilo veliko krajanov. Da bi jih še bolj povezali in spodbudili žviljenje v kraju, pa so si v krajevni skupnosti zastavili več akcij. Tako so že obudili Kulturno društvo, ki bo letos poskrbelo za krajevni praznik, dobravsko šagro v juniju, še pred tem pa si želijo skupaj z Lavričevo knjižnico Ajdovščina mlade povezati z urami pravljic. Predsednik krajevne skupnosti Boris Kalin:

Jutri dopoldne se bo tako v Domu krajanov izvedla prva poskusna ura pravljica, ki jo bodo izvedle dijakinje ajdovske srednje šole. Ko je v sklopu 60-letnice Ljudska univerza Ajdovščina posadila drevo tudi v Dobravljah, lipo ob športnem igrišču, je krajevna skupnost ob tej priložnosti tam zasadila še hrastu vrste Dob, ki je zgodovinsko vezan na vas, s tem pa se začenja še en nov projekt – vaška klop:

V sodelovanju z Lavričevo knjižnico pa so poskrbeli tudi za brezplačno wi-fi točko na območju Doma krajanov, pri tem načrtujejo že postavitev novih po vasi, naslednja bi bila ob vaški klopi.

 

V sklopu projekta VIPava, ki je podprt z evropskimi sredstvi in v okviru katerega izvajajo ukrepe za ohranjanje in izboljšanje stanja ogroženih živalskih vrst in habitatov v Vipavski dolini, so danes ob reki Lokavšček v Ajdovščini pripravili prav poseben dogodek za otroke - Spoznajte VIPavo. Vodja projekta iz Zavoda za ribištvo, Nastja Pajk :

Dogodka v okviru kampanje EU projekt moj projekt se je danes udeležilo okrog 140 otrok ajdovske osnovne šole Danila Lokarja:
Projekt Vipava je eden prvih naravovarstvenih projektov, ki so sofinancirani iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in ki zajema tako ukrepe za različne skupine živali kot tudi vzpostavitev zelene infrastrukture ob reki Vipavi. S projektom bo vzpostavljena tudi tematsko učna pot od izvira Vipave do meje z Italijo.

Člani Društva Univerza za tretje življenjsko obdobje iz Nove Gorice so zaključili že skoraj vse aktivnosti v tem študijskem letu in so na srečanju ta teden pokazali del pridobljenega znanja in veščin, še do jutri pa je v avli mestne hiše na ogled razstava njihovih izdelkov. Predsednica Ivanka Drnovšček je izpostavila:

Veliko zanimanje vseskozi vlada za učenje tujih jezikov, pa tudi telesne aktivnosti, kar po besedah Drnovščkove kaže na to, da želijo ohraniti dobro kondicijo. Tudi v prihodnjih tednih ne bodo mirovali:
(Foto: Aldo Šuligoj)

„Zasvojenost je bila, je in bo, ključno pa je povezovanje vseh akterjev na tem področju, in predvsem vloga staršev.“ Tako je Suzana Puntar, predsednica Društva Projekt Človek, strnila na današnjem posvetu na temo vzgoje kot preventive zasvojenosti.

Zagotovo je vzgoja tista, s katero lahko vplivamo na prihodnost naših otrok, poudarja Puntarjeva, se pa problematika zasvojenosti spreminja:
ki so v tem trenutku se niti ne zavedamo, kako bo ta vidik vplival na življenje in vedenje naših otrok v prihodnosti:
Na posvetu o vzgoji kot preventivi zasvojenosti so spregovorili tudi številni strokovnjaki, med njimi Vesna Vuk Godina, Miha Kramli in Marko Juhant.

13. festival Okusi Vipavske, ki se je včeraj popoldan začel na dvorcu Zemono, so se obiskovalcem predstavili vinarji, gostinci, razstavljavci na tržnici domačih dobrot in mladi študenti gostinstva in turizma z Bleda in iz Splita. Prav slednji so bili nad izkušnjo sodelovanja na takšnem festivalu navdušeni, sta povedala Kristina in Tilen:

In kaj od festivala pričakujejo vinarji?
Nad obiskom festivala je bil navdušen tudi gostitelj z dvorca Zemono Tomaž Kavčič:
Festival Okusi Vipavske se nadaljuje tudi danes, organizatorji pa vabijo predvsem na okroglo mizo o etiki v gostinstvu ter prav posebno kosilo, ki ga bo poleg ostalih pripravljal tudi kuhar z Michelinovo zvezdico iz sosednje Hrvaške.

V predoru Barnica pride do trčenja med kombiniranim vozilom z osmimi potniki in vozilom s tremi potniki, ki vozi v napačni smeri, na relaciji Vipava-Razdrto. Tak je bil scenarij regijske reševalne vaje na temo množične nesreče, zaradi katere je bila včeraj dopoldne zaprta vipavska hitra cesta. Vodja regijskega štaba civilne zaščite Samo Kosmač je povedal, da je cilj take vaje:

V vaji je sodelovalo okoli 100 ljudi, poleg članov uprave za zaščito in reševanje iz novogoriške in postojnske izpostave in Darsovih delavcev so bili prisotni vipavski, postojnski in novogoriški gasilci, prav tako reševalci nujne medicinske pomoči iz teh občin ter policisti iz novogoriške in koprske policijske uprave. Prav v predoru Barnica se je konec januarja zgodila nesreča, v kateri je zagorel tovor, a kot dodaja Kosmač, je bila lokacija za izvedbo regijske vaje določena še pred tem, v začetku januarja v skladu s sklepom vlade.

V Parku Škocjanske jame so v soboto slovesno obeležili 200-letnico turističnega obiskovanja Škocjanskih jam, 130-letnico organiziranega raziskovanja jam in 60-letnico jamarske reševalne službe. Predsednik Borut Pahor je v slavnostnem nagovoru poudaril, da je podzemni svet še kako dovzeten za vsa naša ravnanja na površju.

Podzemni svet prihajajo v Slovenijo občudovati številni obiskovalci iz vsega sveta. Pa je prav, da jim na široko odpiramo vrata podzemlja, ki ga niti sami ne poznamo dovolj?
Tudi že znane podzemne lepote ostajajo skrivnostne in jih vedno znova odkrivamo. Zato so v Parku Škocjanske jame z Inštitutom za raziskovanje krasa in angleškimi jamarji na novo lasersko skenirali največjo dvorano v jamah, Martelovo dvorano, in po besedah Nadje Zupan Hajna iz postojnskega inštituta odkrili:
Ob visoki obletnici pripravljajo v Parku Škocjanske jame celoletno praznovanje, predvsem različna strokovna in poljudna predavanja.

Stran 13 od 69

Studio

  • E-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

    V ŽIVO: 05 330 28 28

    SMS: 041 760 300

Program

Oglaševanje

  • Marketing

    05/3302833

    E-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Kontakt

Kromberk, Industrijska cesta 5
Nova Gorica, 5000
+386 5 330 28 33