S prostovoljno akcijo odstranjevanja invazivnih tuejrodnih dreves in grmovnic so danes v novogoriškem gozdu Panovec želeli tudi obvestiti javnost o njihovi škodljivosti, saj lahko predstavljajo veliko oviro pri naravnem pomlajevanju gozdov. Akcijo sta priredila Zavod za gozdove Slovenije – krajevna enota Gorica in družba Slovenski državni holding, ki je upravitelj gozda.

je povedal vodja današnje akcije Tomi Ivanič. Danes so se osredtočili na 4 lokalno najbolj agresivne invazivne vrste, ki so navadna mahonija, ozkolistna oljčnica, lovorikovec in pavlonija. Ker je bila akcija namenjena predvsem osveščanju javnosti, so se jim pridružili tudi dijaki 3. letnika Biotehniške šole, smer naravovarstveni tehnik, in člani Društva univerze za tretje življensko obdobje Nova Gorica.

Med njimi je tudi spletna aplikacija, s katero bi beležili tuje vrste in s tem dopolnjevali njihov register.

Od danes si je mogoče na youtube kanalu ogledati polurni predstavitveni film o goriškem radiču, ki ga je v okviru dokumentarne serije Goriški sprehodi pripravil avtor Blaž Kosovel. S snemalcem in montažerjem Urbanom Koširjem sta ujela v objektiv kamere celoten postopek pridelave

Danes se v Brdih skupaj s prijatelji mudi nekdanji predsednik države Milan Kučan.  Skupina priznanih slovenskih imen, kot je Tone Vogrinec in drugi, se je seznanila s dosežki in projekti, ki se odvijajo na tem območju. Največ zanimanja je požel projekt oživitve Slapnika.

Bo BBC snemal v Slapniku ali ne, se sprašuje te dni javnost. Predstavnik investitorjev je za Radio Robin danes zatrdil, da se britanska korporacija ne umika iz projekta, temveč čaka, kako se bo razpletlo z lastniki nepremičnin, ki živijo v Avstraliji. Briški župan Franc Mužič ob tem poudarja:

Kobilarna Lipica je s pravljičnim programom ob kulturnem prazniku privabila preko 4000 obiskovalcev. Kobilarna je oba termina Vilinske pravljice o Lipici popolnoma razprodala, razglasila pa je tudi zmagovalno pravljico prvega literarnega natečaja, ki sta ga skupaj razpisali Kobilarna Lipica in Kosovelova knjižnica Sežana. Direktorica knjižnice Magdalena Svetina Terčon pravi, da kljub petindvajseterici prispelih tekstov niso imeli težav izbrati najboljše:

Prvo nagrado si je prislužila pravljica O hvaležnem lipicancu z zlatim kopitom naše sodelavke Erike Koncut, ki nam je zaupala:

Drugo mesto je osvojila Veronika Sivka, tretje pa Manca Bizjak. V Kosovelovi knjižnici in Kobilarni Lipica si prizadevajo, da bi prvonagrajeno pravljico izdali v obliki slikanice in jo predstavili na literarnem natečaju prihodnje leto. Sicer pa bodo besedila letošnjih udeležencev natečaja objavili v elektronski knjigi.

V Sloveniji je na začetku leta 2018 živelo 345 prebivalcev s priimkom Prešeren, kar ta priimek uvršča na 1.064. mesto po pogostnosti. Največ Prešernov je prebivalo v osrednjeslovenski statistični regiji (133), najpogostejši pa je bil ta priimek v gorenjski statistični regiji: na 340. mestu po pogostnosti (tam je sicer živelo 106 prebivalcev s priimkom Prešeren. Nihče med zdajšnjimi prebivalci Slovenije pa ni soimenjak Franceta Prešerna z imenom in priimkom.

Fotograf Matjaž Prešeren iz Šempetra pri Gorici

Anekdota iz otroštva?

Maja Prešeren iz Sežane