• Facebook
  • Twitter
  • YouTube
  • Instagram
  • pw_czs
  • Facebook
  • Twitter
  • YouTube
  • Instagram
  • pw_czs

Za soboto napovedan prihod zagovornikov fašizma v Gorico ob obletnici bitke na Trnovem tudi letos sproža burne odzive tako v Italiji kot na slovenski strani. Nasprotniki skrajno desničarskih gibanj se bodo v znak protesta zbrali na Travniku, kjer želijo opozoriti na nesprejemljiv odnos neofašističnih organizacij do zgodovine in pozivajo občinsko oblast v Italiji, da za predstavnike CasaPound in odreda Decima MAS ne priredi sprejema, kot se je to zgodilo pred letom dni. Pokrajinski tajnik Stranke Slovenska skupnost za Goriško Julijan Čavdek:

V stranki so prepričani, da bi morale občinske oblasti nastopiti odločno in to preprečiti.
Zato svoje člane in somišljenike pozivajo, da s svojo prisotnostjo na sobotnem antifašističnem shodu izrazijo zavzetost za ideale demokracije, miru, solidarnosti, sožitja, spoštovanja in svobode.
Odzval se je danes tudi novogoriški župan Klemen Miklavič, ki meni, da so tovrstne provokacije nevarne in jih nikakor ne gre podcenjevati.
Odgovor Občine Gorica o stališčih in sobotnih namerah župana Ziberne še čakamo. Kaj meni poslanec z Goriškega in predsednik parlamentarnega Odbora za zunanjo politiko Matjaž Nemec:
Shod na Travniku podpira Lokalni odbor Levica Goriška in opozarja na nevaren proces normalizacije fašizma s pomočjo uradnih institucij. Koordinator odbora Marko Rusjan.

»Da bi čim bolj povezovali vse Števerjance, ter jih obveščali o vsem, kar se tu godi, smo se odločili, da bomo izdajali mesečnik na par straneh. Imenoval se bo ŠTEVERJANSKI VESTNIK. Sicer bo to skromen list, a upamo, da bo postal drag vsem Števerjancem.« Tako je Mirko Humar, kot predsednik Slovenskega katoliškega prosvetnega društva Franc B. Sedej, na naslovnici prvega Števerjanskega vestnika pred petdesetimi leti pozdravil bralce. Častitljivo obletnico izhajanja občinskega glasila, ki danes sicer ni več mesečnik, temveč izhaja štirikrat letno, so v Števerjanu obeležilo v soboto.

je povedal glavni urednik Damjan Klanjšček. Sedanja predsednica Slovenskega katoliškega prosvetnega društva Franc B. Sedej Ilaria Bergnach pa je o vključevanju mladih v uredništvo vestnika izpostavila:

Županja Občine Števerjan Franca Padovan pomen vestnika vidi v:

Števerjanci so ob visoki obletnici izdali izredno številko, del katere bo objavljen kot posebna priloga v tedniku Slovencev v Italiji Novi glas.

Potem ko je italijanska vlada decembra izdala novi zakon, ki prepoveduje njenim prebivalcem voziti avto s tujimi tablicami, in za to določila visoko kazen, se tudi veliko sosednjih Goričanov sooča z nevšečnostmi. Kot določa zakon, kdor vsaj 60 dni biva v Italiji, ne sme sesti za volan vozil, ki so registrirana v tujini, torej tudi v Sloveniji. Primer iz prakse: Novogoričanka, ki želi ostati anonimna, je lani kupila stanovanje v Gorici, svojega avta, ki ga je registrirala v Sloveniji sedaj ne sme voziti:

Kršitelja doleti kazen od 700 do 2800 evrov in zaseg vozila, dokler lastnik ne poskrbi za registracijo v Italiji.

Italijanska vlada je sporočila, da gre za sveženj ukrepov za večjo varnost, a ukrepi bodo krepko po žepu udarili vse voznike z ne italijansko registrsko tablico:





 

Potem ko se je novogoriški župan Klemen Miklavič že prvi dan mandata podal v sosednjo Gorico in se sestal z županom Ziberno, se je v Trgovskem domu srečal še s predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji, predvsem SKGZ in SSO, ki so mu orisale svoj položaj, pričakovanja in stiske, s katerimi se soočajo. Predsednik krovne organizacije SKGZ Rudi Pavšič je poudaril, da skušajo delovati čimbolj povezano:

Pavšič je ob tem menil, da je pri sodelovanju obeh Goric še precej dela. Tudi Walter Bandelj, predsednik SSO, je na nedavnem srečanju dodal, da si želi tesnejšega čezmejnega sodelovanja:
Več informacij bi si po Bandljevih besedah želeli tudi glede kandidature Nove Gorice za EPK 2025. Novi župan mestne občine namerava nadaljevati tradicijo in v začetku novega leta povabiti predstavnike slovenskih organizacij v sosednji Italiji, ki delujejo na različnih področjih, na skupno srečanje v mestno hišo.

V goriškem kulturnem domu so zadovoljni z letošnjim obiskom. Še posebno v zadnjim mesecih so nanizali številne dogodke, ki so bili zelo obiskani. Želijo si sicer več obiska s slovenske strani. Direktor Igor Komel:

Priložnost bodo že zadnji decembrski dogodki, med katerimi Komel izpostavlja:
Kot še zaključuje Komel, je kulturni dom v Gorici hiša sožitja več narodnosti, ki so prisotne v goriškem prostoru, zato je paleta dogodkov glede na raznovrstnost tudi zelo vabljiva za širši spekter obiskovalcev.

Že prvi dan županovanja se je Klemen Miklavič, prvi mož MONG, odpravil v sosednjo Gorico, kjer ga je sprejel župan Rodolfo Ziberna. S to gesto je želel pokazati pomen čezmejnega sodelovanja in predstavil tudi vizijo povezovanja obeh mest, predvsem na kulturnem, športnem in gospodarskem področju, s prostorskega vidika pa je Miklavič omenil potok Koren.

Novogoriški župan vidi velik potencial v preureditvi celotnega prostora od nekdanjega solkanskega mejnega prehoda do državne meje v Rožni Dolini.
Goriški župan je poudaril, da morajo začete skupne aktivnosti nadaljevati ne glede na to, kako uspešni bodo pri kandidaturi za EPK 2025. V okvir EZTS GO si želi vključiti tudi zasebne subjekte. To obmejno območje bi po njegovem lahko služilo kot testno polje za uvedbo nekaterih enotnih storitev, ki bi jih nato lahko prenesli na raven obeh držav. Ne glede na različno zakonodajo, če je politična volja in želja med ljudmi, je mogoče premostiti vse razlike, je ob srečanju še menil Ziberna, ki z novogoriškim kolegom deli posebno zanimanje za zgodovino. Sicer pa sta na krajšem spoznavnem srečanju na občini Gorica, kamor se je Miklavič s sodelavci iz Nove Gorice pripeljal s kolesi, pogovarjala tudi o ekonomski coni, nato pa se je odpravil še v Trgovski dom, kjer so mu svoje težave in pričakovanja predstavili predstavniki slovenskih organizacij v Italiji.

Na goriški občini se veselijo premika na doslej več kot desetletje dolgi poti do izgradnje vzpenjače s Travnika do goriškega gradu. Idejne zasnove so stare že dvajset let, zadnje desetletje pa se je zatikalo pri izvedbi. Razlogi za zamudo, kot pravi goriški župan Rodolfo Ziberna, so arheološke najdbe in stečaj podjetij, ki bi morala izvesti dela.

Goriški grad, kot poudarja Ziberna, je najbolj obiskana turistična točka v Gorici. Letno ga obišče 15 tisoč in več turistov. Zato bo goriška občina v prihodnje vanj usmerila še več aktivnosti.

Ob grajskem obzidju bodo do pomladi 2020 namestili tudi piramidalno dvorano pod šotorom, kjer bodo izvajali številne prireditve in srečanja. Načrtujejo pa tudi investicijo v višini 300 tisočakov v multimedijske vsebine gradu.

Vsi slovenski obiskovalci goriškega gradu, zaključuje Ziberna, bodo tako imeli na voljo prevode bodisi multimedijskega bodisi tiskanega promocijskega gradiva.

Z zadnjim migrantskim valom se v Sloveniji ne srečujejo, na italijanski strani meje pa je slika popolnoma drugačna. Migranti so v Gorico prihajali v velikem številu, v reševanje situacije pa se je prva vključila Cerkev, je na včerajšnji okrogli mizi poudaril duhovnik v Štandrežu in škofov vikar za Slovence v Italiji Karel Bolčina. Med drugim je izpostavil, da Cerkev deluje po načelu, da nudi prvo pomoč ljudem v stiski, vse nadaljnje ukrepe pa bi morala v roke prijeti država. Slednja v tej zgodbi ni opravila svoje vloge.



Urednik časopisa Novi glas Jurij Paljk je opozoril na drugi vidik migracij:  iz Slovenije se po njegovih besedah vsako leto izseli med 8 do 12 tisoč mladih, predvsem zaradi denarja in boljših pogojev.



Paljk opaža vse bolj spremenjeno okolje zaradi migrantov in priseljencev na Goriško. V Gorici že nekaj časa opaža, da »plavolase Goričanke v otroških vozičkih naokrog prevažajo pse, medtem ko migrantke - nove Goričanke, s seboj vozijo po tri, štiri otroke«. Bolčina je ob tem prepričan, da se prišlekov ni potrebno bati, saj če so domačini zavestno to, kar so, po narodnosti, kulturi in po veri, jih noben »begunski veter ne bo mogel podreti«.

Stran 2 od 5

Studio

  • E-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

    V ŽIVO: 05 330 28 28

    SMS: 041 760 300

Program

Oglaševanje

  • Marketing

    05/3302833

    E-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Kontakt

Kromberk, Industrijska cesta 5
Nova Gorica, 5000
+386 5 330 28 33