• Facebook
  • Twitter
  • YouTube
  • Instagram
  • pw_czs
  • Facebook
  • Twitter
  • YouTube
  • Instagram
  • pw_czs

Na goriški občini se veselijo premika na doslej več kot desetletje dolgi poti do izgradnje vzpenjače s Travnika do goriškega gradu. Idejne zasnove so stare že dvajset let, zadnje desetletje pa se je zatikalo pri izvedbi. Razlogi za zamudo, kot pravi goriški župan Rodolfo Ziberna, so arheološke najdbe in stečaj podjetij, ki bi morala izvesti dela.

Goriški grad, kot poudarja Ziberna, je najbolj obiskana turistična točka v Gorici. Letno ga obišče 15 tisoč in več turistov. Zato bo goriška občina v prihodnje vanj usmerila še več aktivnosti.

Ob grajskem obzidju bodo do pomladi 2020 namestili tudi piramidalno dvorano pod šotorom, kjer bodo izvajali številne prireditve in srečanja. Načrtujejo pa tudi investicijo v višini 300 tisočakov v multimedijske vsebine gradu.

Vsi slovenski obiskovalci goriškega gradu, zaključuje Ziberna, bodo tako imeli na voljo prevode bodisi multimedijskega bodisi tiskanega promocijskega gradiva.

Z zadnjim migrantskim valom se v Sloveniji ne srečujejo, na italijanski strani meje pa je slika popolnoma drugačna. Migranti so v Gorico prihajali v velikem številu, v reševanje situacije pa se je prva vključila Cerkev, je na včerajšnji okrogli mizi poudaril duhovnik v Štandrežu in škofov vikar za Slovence v Italiji Karel Bolčina. Med drugim je izpostavil, da Cerkev deluje po načelu, da nudi prvo pomoč ljudem v stiski, vse nadaljnje ukrepe pa bi morala v roke prijeti država. Slednja v tej zgodbi ni opravila svoje vloge.



Urednik časopisa Novi glas Jurij Paljk je opozoril na drugi vidik migracij:  iz Slovenije se po njegovih besedah vsako leto izseli med 8 do 12 tisoč mladih, predvsem zaradi denarja in boljših pogojev.



Paljk opaža vse bolj spremenjeno okolje zaradi migrantov in priseljencev na Goriško. V Gorici že nekaj časa opaža, da »plavolase Goričanke v otroških vozičkih naokrog prevažajo pse, medtem ko migrantke - nove Goričanke, s seboj vozijo po tri, štiri otroke«. Bolčina je ob tem prepričan, da se prišlekov ni potrebno bati, saj če so domačini zavestno to, kar so, po narodnosti, kulturi in po veri, jih noben »begunski veter ne bo mogel podreti«.

Slovenski zamejski pisatelj Boris Pahor bo v nedeljo praznoval 105. rojstni dan. Ob tej priložnosti so v koprski knjigarni Dom knjige pripravili predstavitev njegove najnovejše knjige. V prepolni knjigarni je priljubljeni pisatelj, ki je kljub svojim letom še vedno iskrivih misli, povedal, kaj je skrivnost njegove čilosti v tej častitljivi starosti:

In kako bo Pahor praznoval svoj rojstni dan?

Ob pisateljevem jubileju sta Mladinska knjiga in Cankarjeva založba izdali njegovo novo knjigo z naslovom Brez Kocbekovega sodelovanja ne bi bilo Osvobodilne fronte. Med razlogi za nastanek tega dela je soavtor knjižice Peter Kovačič Peršin povedal:

Pahor je bil že v mladosti priča rasti nacionalistične in fašistične ideologije v Italiji. Komajda sedemleten je videl požig slovenskega Narodnega doma v Trstu, prav tako pa je kot mladostnik zelo trpel ob prepovedi maternega jezika. Pisateljevo življenje je zelo zaznamovala tudi taboriščna izkušnja, ki jo je strnil v romanu Nekropola. Prav ta knjiga mu je prinesla svetovno slavo. Boris Pahor se podpisuje pod številna literarna dela, za katera je prejel vrsto nagrad. Med njimi Prešernovo nagrado in francoski red legije časti. Večkrat se ga je omenjalo kot slovenskega kandidata za Nobelovo nagrado.

V Gorici so se dopoldne sestali člani skupščine Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje EZTS GO. Ker je dosedanjim predstavnikom občin Šempeter-Vrtojba in MONG, ki tvorita združenje skupaj z goriško občino, potekel mandat, sta občinski in mestni svet junija imenovala nove, med katerimi pa ni več Roberta Goloba, ki je predsedoval skupščini EZTS, a se za ta položaj ni želel več potegovati in je ponovno kandidaturo odklonil, zato so na današnji seji nameravali izvoliti novega predsednika, a jim to ni uspelo, kot nam je povedala novogoriška podžupanja Ana Zavrtanik Ugrin, ena od novih članov skupščine:

V novem sestavu so bili kot predstavniki MONG imenovani poleg Zavrtanik Ugrinove še Dimitrij Klančič, še en mandat sta bila potrjena Andreja Trojar Lapanja in Robert Žerjal, medtem ko mesto petega člana ostaja nezasedeno in naj bi ga imenovali predvidoma na septembrski seji. Kdo bo do takrat vodil EZTS GO, ki je uspel v preteklih letih pridobiti 10 milijonov evrov za dva velika čezmejna projekta na Goriškem – Park Soča in Zdravstvo?

Golob naj bi se iz Združenja sicer po preteku mandata pred kratkim umaknil neuradno zaradi osebnih razlogov, povezanih z njegovim poslovnim delovanjem. Nova predstavnika Občine Šempeter-Vrtojba v skupščini EZTS GO sta Vlasta Mozetič in Ivo Podbersič.

Goriška občina bo postavila table v furlanščini in slovenščini, vendar ne v središču mesta. Zgodovino večjezičnega teritorija bo spoštovala tudi prek cestnih smerokazov v furlanščini in slovenščini.

Ob prihajajočem dnevu državnosti pripravlja Zveza slovenske katoliške prosvete, skupaj s svojimi članicami, prireditev na trgu Evrope, ki je z mozaikom postal simbol somestja dveh Goric, pa tudi simbol odpravljanja razmejevanj in simbol evropskega združevanja. Zato je projekt dobil ime Trg povezuje-Spoznajmo se. Predsednica zveze Franca Padovan:

Za Slovence v Italiji je še možnost, da dobijo svojo predstavnico v italijanskem parlamentu, kjer jih je doslej zastopala Tamara Blažina. Ali bo Tatjana Rojc, kandidatka Demokratske stranke, kljub polomu levice izvoljena v parlament, je odvisno od prejetih glasov Tommasa Cerna v Milanu, ki je po še nepopolnih izidih v vodstvu pred kandidatom desne sredine. Černo je kandidat leve sredine tudi na listi Demokratske stranke v tržaško-goriškem okrožju. Za prvi komentar izidov včerajšnjih volitev, smo vprašali predsednika SSO Walterja Bandlja:

Če bo Slovencem uspelo ohraniti sedež v Rimu, bo to po besedah Bandlja velik uspeh. V narodni skupnosti si sicer vseskozi prizadevajo, da bi imeli Slovenci zagotovljeno mesto v italijanskem parlamentu in ne bi bili odvisni od uspeha posamezne stranke.

Je pa Bandelj zadovoljen, da se je včeraj na volišče v Čedadu odpravil z dvojezično volilno osebno izkaznico, ki mu jo je občina Čedad kot prvemu izdala na njegovo zahtevo, sicer pa naj bi jih tudi ostali tam živeči Slovenci prejeli za aprilske deželne volitve.

Tako videmske kot tržaške in goriške občine, v katerih velja zaščitni zakon za slovenske manjšine, bodo odslej izdajale dvojezične elektronske osebne izkaznice. Gre za pomemben korak, je povedal Walter Bandelj, predsednik Sveta slovenskih organizacij, ki je nedavno dal vlogo za tako osebno izjaznico v slovenščini, a je bla zavrnjena. Po pismo videmskem prefektu, pa mu je ta zagotovil, da se bo to spremenilo: 

Stran 1 od 3

Studio

  • E-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

    V ŽIVO: 05 330 28 28

    SMS: 041 760 300

Program

Oglaševanje

  • Marketing

    05/3302833

    E-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Kontakt

Kromberk, Industrijska cesta 5
Nova Gorica, 5000
+386 5 330 28 33