Upravo novogoriške občine je v ponedeljek presenetila pošta z Agencije RS za okolje, ki je izdala odločbo, da je treba opraviti presojo vplivov na okolje na območju predvidene Poslovno-ekonomske cone Kromberk, kar na kocko postavlja koriščenje že odobrenih 2,5 milijona nepovratnih evropskih sredstev za ureditev infrastrukture.

„Začenjamo pomembno obdobje za nadaljnji razvoj kmetijstva na tem območju,“ je ob današnjem podpisu pogodbe za sanacijo pregrade Vogršček dejala kmetijska ministrica Aleksandra Pivec. „To je dogodek, ki obeta spremembo,“ pa je dodal minister za okolje in prostor Simon Zajc. Oba resorja si delita 10,5 milijona evrov vreden projekt.

Namestitve za starejše v domovih upokojencev so eden od ciljev tudi bovške občine, kjer so storili korak naprej s tem, da se je občina tik pred prazniki odločila vključiti v t.i. Konzorcij 17, to je projekt vzpostavitve mreže malih domov in alternativnih oblik bivanja s programi integrirane dolgotrajne oskrbe v lokalni skupnosti. Župan Valter Mlekuž.

Lokacija je po Mlekuževem mnenju izvrstna za ta namen. Dom za starejše bi umestili neposredno za zdravstveni dom v Bovcu. Glede na normative, vezane na število prebivalcev in starostno strukturo na tem območju, se namreč štejejo omenjene namestitvene kapacitete, čeprav se ne nahajajo v občini Bovec. Župan in predvsem občani z Bovškega pa si želijo, da bi lahko jesen življenja preživeli bliže svojemu domu. Pristopna izjava, ki so jo sprejeli na decembrski seji občinskega sveta, ne obremenjuje poračuna.

Ideja Poti miru se na območjih Slovenije, Italije in Avstrije, kjer je prisotna dediščina prve svetovne vojne, razvija že več kot 20 let. pobudniki in partnerji čezmejnega projekta WALKofPEACE sledijo poslanstvu, viziji in aktivnostim za nadaljnji razvoj znamke Walk of Peace ter povečanje njene prepoznavnosti v evropskem prostoru. Direktorica Fundacije Poti miru v Posočju Maša Klavora:

Z Belgijci, Bolgari, Čehi, Slovaki, Madžari in Avstrijci pa obenem že snujejo, kako bi zastavili to evropsko pot miru v simbolnem smislu, dodaja Klavorova. Med obiskovalci priljubljene točke na Poti miru v okviru projekta tudi vzdržujejo in izboljšujejo oz. nadgrajujejo infrastrukturo. Tako da bo nova trasa dolga ok. 400 km in bo fizično povezala območje od Bovca, Čedada in Trsta do Komna. Najbolj obiskan na Poti miru ostaja Kobariški muzej, sledijo mu muzej na prostem Sabotin, Javorca, Cerje, na italijanskem delu pa se veliko ljudi ustavi zlasti v kostnici v Sredipolju in interaktivnem muzeju na Debeli griži.