V Center za zdravljenje zasvojenosti, ki deluje v novogoriškem Zdravstvenem domu, prihajajo na obravnavo pacienti iz celotne Slovenije, saj je edini na območju celotne države, ki se ukvarja z zdravljenjem tudi tako imenovanih ne kemičnih zasvojenosti. Te strmo naraščajo, kar opažajo tudi v komuni Skupnost Srečanje, kjer danes odpirajo svoja vrata.

Vsakih osem sekund nekdo umre zaradi sladkorne bolezni. Tudi na Goriškem predsednik Društva diabetikov Nova Gorica Dominik Soban opaža porast bolnikov.

Po celi Sloveniji beležijo porast diabetesa tudi med otroci in mladimi. V opozorilo na ta velik problem javnega zdravstva so se v modro barvo te dni oddele nekatere stavbe, kot je dvorec Coronini in sedež društva v Šempetru, Hitova Perla, novogoriška mestna hiša in drugič tudi Vila Vipolže. Soban dodaja, da v društvu zaznavajo vedno več socialno ogroženih primerov. Goriško društvo diabetikov je na letošnji osrednji slovesnosti ob dnevu sladkorne bolezni v Škofji Loki (na sliki) prejelo zahvalo za udeležbo in organizacijo evropskega prvenstva v futsalu za diabetike DIAEURO, na katerem so slovenski nogometaši uspešno sodelovali šest let.

Agencija RS za okolje je izdala okoljevarstveno soglasje za prenosni plinovod Ajdovščina-Šempeter pri Gorici z vsemi pripadajočimi objekti ljubljanski družbi Plinovodi, ki je nosilec nameravanega posega.

Vrtec v Grgarju, ki ga trenutno obiskuje 31 otrok, je dotrajan, želje po novem so stare že okrog 10 let. Na mestni občini so idejno zasnovo novega vrtca staršem, strokovnim delavcem ter krajevni skupnosti predstavili v ponedeljek.

Tolminski ribiči so razočarani nad brezbrižnim odnosom države do problematike pojava vidre, ki že več kot leto dni pustoši po več posoških vodotokih. Škodo je naredila tudi v ribogojnici tolminske ribiške družine, kjer je številčnost plemenske soške postrvi in lipana zmanjšala kar za tretjino. Ribogojnica Faronika je preteklo pomlad na Agencijo za okolje naslovila odškodninski zahtevek v višini 139.000 evrov, odziva s strani države še ni bilo, medtem pa je ribogojnica že izvedla zaščitne ukrepe.

pravi direktorica ribogojnice Urška Bizjak. Odškodnina bi, kot dodaja, odtehtala izpad plemena, torej nabavo mladik in iker, terensko delo in deloma genetske raziskave. Odziv države je prepočasen, saj ne gre zgolj za gospodarsko škodo ribogojnici in posledično ribiški družini, temveč tudi za širšo problematiko.

Gre za petične goste, ki v Posočju veliko potrošijo. V povprečju si privoščijo od tri do petdnevni ribolov, v 90 odstotkih plen tudi ponovno izpustijo v naravo.

 

 

 

 

 

 

 

Včeraj je minilo 101 leto od sklenitve premirja, s katerim se je končala prva svetovna vojna, ki je zahtevala na milijone življenj. Vzporednicam med vojnami in vojnim beguncem se posveča mednarodni projekt CON-FRONT, katerega slovenski partner je Fundacija Poti miru v Posočju, sodelujejo pa še iz Belgije, Francije in Severne Makedonije.