• Facebook
  • Twitter
  • YouTube
  • Instagram
  • pw_czs
  • Facebook
  • Twitter
  • YouTube
  • Instagram
  • pw_czs

Erika Koncut

Erika Koncut

Če se ne odpre meja z Italijo, bo goriško gospodarstvo na kolenih. Prvič potrebuje konkretno pomoč države. Nekateri podjetniki so po dveh mesecih zaprtih meja in trgov tik pred bankrotom. Tretjina delavcev bo dobila odpoved. Nihče ne zna napovedati, v kakšni finančni kondiciji bodo italijanski potrošniki, ko bo prehod meje prost. Prihodnost Goriške je torej negotova, zato podjetniki vseh branž pozivajo državo, naj tokrat ponudi roko Goriški.

Katere korake je doslej naredila pobuda Rešimo Goriško, kateri so naslednji koraki, kaj sporočajo vodilnim v državi...

Ne preslišite, to sredo takoj po 11. uri.

Zaprtje meje z Italijo, nejasnosti, kdaj bo prost prehod, predvsem pa bojazen, v kakšni finančni kondiciji bodo italijanski potrošniki ob odprtju meje ter prekinjeni prilivi in naročila s svetovnih trgov so glavne bojazni in težave podjetnikov združenih v pobudi »Rešimo Goriško«. Ti so se v petek zbrali v Vili Vipolže, kjer so na mizo postavili napredke v komunikaciji z vodilnimi v državi. Marino Furlan iz podjetja Intra Lighting:

Težave se razlikujejo od branže do branže, povprečni padec prometa znaša 40 odstotkov, nekateri podjetniki so tik pred bankrotom. Gregor Simčič iz podjetja Decarnis izpostavlja dejavnost mesnic:

Posebnega posluha s strani države, da bi bilo Goriško območje posebej obravnavano ni, čeprav je skupno mnenje podjetnikov, da bo regija na kolenih, če se meja ne odpre v kratkem času.

Rešitev se tako kaže v splošnem zakonu, ki bi omogočal pomoč sleherni regiji, ki bi zašla v težave. Primož Černic iz OOZ Nova Gorica sicer pričakuje regijsko obravnavo:

S strani države so bili akterji pobude sicer pozvani, naj pripravijo statistične podatke  o prizadetosti goriškega gospodarstva. Severnoprimorske obrtno-podjetniške zbornice že pripravljajo gradiva.

V naslednjem tednu bodo predstavniki pobude nadaljevali z usklajevalnimi sestanki s predstavniki ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter predstavitvami poslanskim skupinam Državnega zbora. V petek pa se bo v Državnem svetu odvil posvet, ko bodo prestavljene specifike gospodarstva po panogah, podatkih in predlaganih ukrepih. Na posvet so vabljeni tudi ključni ministri.

 

Praznika češenj v tradicionalni obliki, zaradi varnostnih ukrepov, letos ne bo, so pa Brici pripravili personalizirano različico praznika, ki se bo odvila dva konca tedna, začenši to soboto. Naredi si svoj praznik češenj je nov produkt Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda, ki, kot nadgradnja akcije Briška češnja v vsak dom, nudi paleto doživetij v Brdih, iz katerih si obiskovalci sami izberejo, kakšni kombinaciji se bodo prepustili, pravi direktorica zavoda Tina Novak Samec:

Češnje in lokalne produkte bodo prodajali na tržnicah v Gonjačah, Šmartnem in Dobrovem, več kot 20 vinarjev bo imelo odrte duri, gostinci bodo pripravljali inovativne različice jedi s češnjami, na spisku doživetij pa so tudi potepi s kolesi, pohodniške ture, obiski muzejskih zbirk in naravnih znamenitosti.
Tradicionalnega pohoda od češnje do češnje letos ne bo, Dnevi odprti kleti pa se bodo odvili 20. in 21. junija. Sicer pa so bila Brda v preteklih treh vikendih zelo dobro obiskana, zahvaljujoč promocijskim aktivnostim zavoda v preteklih dveh mesecih in tudi angažiranosti lokalnega prebivalstva, kar nakazuje, da bodo lahko v Brdih vsaj deloma nadoknadili izpad obiska v času epidemije, še dodaja Novak Samčeva. Goriška, pa tudi celotna Slovenija imajo v času zagona turizma po epidemiji prednost, pa dodaja Matic Pirih iz agencije Ride around:
Umik nazaj k domačnosti, beg iz mest, prenasičenega okolja, bo torej vodilo turistov v prihodnjih mesecih.

Na družabnih omrežjih je včeraj zaokrožila fotografija iz ene od novogoriških trgovin večjega trgovca, na kateri je avtor slike opozoril, da se grške češnje prodajajo pod oznako briških.

V Združenju sadjarjev Brda so se takoj odzvali, je povedal predsednik združenja Radovan Jelina:

It trgovske verige so se za napako že opravičili.

Kot jim je pojasnil trgovec, na svojih policah prodajajo tako pakirane češnje iz Grčije, kot nepakirane briškega porekla. Obe vrsti češenj sta na oddelku sadja umeščeni druga ob drugi, napačna oznaka pa je bila človeška napaka, nikakor ne sistemsko zavajanje. Pa se tovrstni namenski ali nenamenski spodrsljaji trgovcev v zvezi z briškimi češnjami letos pogosteje dogajajo?

Razlog za to najverjetneje tiči v dejstvu, da je letošnja letina obilna, še zaključuje predsednik briškega združenja sadjarjev.

Stran 1 od 65

Studio

  • E-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

    V ŽIVO: 05 330 28 28

    SMS: 041 760 300

Program

Oglaševanje

  • Marketing

    05/3302833

    E-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Kontakt

Kromberk, Industrijska cesta 5
Nova Gorica, 5000
+386 5 330 28 33