Njegova bibliografija obsega skoraj 2.500 enot, med njimi številne knjige, pet desetletij se je posvečal preučevanju različnih vidikov zgodovine slovenske zahodne meje, še vedno pa aktivno spremlja dogajanje na tem in tudi širšem območju, ki ga je vselej zanimalo. Gre seveda za upokojenega prof. dr. Branka Marušiča, neutrudnega raziskovalca, ki mu sodelavci ZRC SAZU v Novi Gorici ob 80. letnici poklanjajo Marušičev zbornik - Zgodovinopisec zahodnega roba

je povedala vodja novogoriške postaje ZRC SAZU, Danila Kumar Zuljan. Poleg njih pa številne druge, saj je prispevke za monografijo prispevalo kar 26 slovenskih in tujih zgodovinarjev. Zbornik uvedejo prispevki uredniškega odbora, kjer so poleg Kumar Zuljanove še Petra Svoljšak, Oto Luthar in Petra Kolenc:

Monografija, izdaja v neformalni seriji zbornikov, posvečeni zaslužnim profesorjem,zgodovinarjem, predstavlja doprinos različnih generacij zgodovinarjev k izvirnim znanstvenim spoznanjem o zgodovini primorskega prostora ter zajetno Marušičevo bibliografijo. Sam skromno pove, da ga je zbornik presentil

Saj tudi še vedno pri 81 letih še vedno piše – trenutni projekt je Zbornik Solkanska pismenost, kjer bodo zbrani vsi pisci, kakorkoli povezani s Solkanom.

 

 

 

 

 

Nekdanji maloobmejni prehod na Pristavi, tik ob Rožni dolini, je dobil novo podobo in vsebino. Kot četrta, zadja, točka projekta Muzeji na meji, nad katerim bdi Goriški muzej, to soboto odpira vrata s stalno razstavo „Na šverc! Tihotapstvo na Goriškem po drugi svetovni vojni!“. Poleg kratkih izsekov pričevanj lahko v nekdanji carinarnici vidimo še:

je pojasnil kustos in etnolog Goriškega muzeja Rok Bavčar, ki je tudi pripravil razstavo. Objekt na Pristavi nudi tudi izkušnjo Sobe pobega.

Soba pobega bo zainteresiranim na voljo po predhodni najavi. Razstavo o tihotapstvu na Goriškem po drugi svetovni vojni na Pristavi pa si lahko ogledamo vsak delavnik med 13. in 17.uro, ob koncih tedna pa med 12. in 18. uro.

Sicer pa je Goriški muzej finančni vložek za celotno investicijo obnove objekta in priprave razstave, to je dobrih sto tisočakov, zagotovil iz lastnih sredstev iz naslova presežka iz preteklih let.

Vse štiri objekte, ki so vključeni v projekt Muzeji na meji - na Kolodvoru, vojaški stolp na vrtojbenskem polju, pokopališče v Mirnu in sedaj na Pristavi - bodo v prihodnje povezali s skupno celostno grafično podobo in kolesarsko potjo, dodatna ponudba pa bo turistično-zgodovinski vodnik.

Teden ljubiteljske kulture se bo v Novi Gorici začel s festivalom mladinske ustvarjalnosti Vizije, na katerem bo konec tedna sodelovalo okrog 150 mladih iz vse Slovenije, ki se bodo predstavili na gledaliških predstavah, koncertih in foto natečaju. Matjaž Šmalc, direktor festivala, ki sodi tudi v sklop festivalskega leta kulture v MONG:

Med mladimi gledališčniki bodo tudi letos nastopili igralci novogoriškega Amaterskega mladinskega odra, ki so lanskoletni zmagovalci, med rock skupinami pa domači glasbeniki HAIRX. Želeli bi si več lutkovne ustvarjalnosti, velik porast pa beležijo na gledališkem področju. Vstop na vse dogodke festivala Vizije, ki se bodo zvrstili tudi v SNG, Kulturnem domu in gledališki dvorani gimnazije in na Mostovni, bo prost.

Kdo je umoril sosedovega psa, je vprašanje, ki pošlje 15-letnega Christopherja na pot iskanja resnice, ki ga prielje vse do odkrivanja družinskih skrivnosti. To je delček zgodbe, ki jo prinaša zadnja premiera SNG Nova Gorica, nastala v koprodukciji s koprskim gledališčem. Večkrat nagrajeni Roman Marka Haddona Skrivnostni primer ali Kdo je umoril psa, ki je napisan kot Christopherjeva prvoosebna pripoved, je bil hkrati natisnjen kot knjiga za mladino in odrasle.

je pojasnila dramaturginja Martina Mrhar. To je zgodba o družinskih odnosih, zgodba o bolezni in o tem, kako se z njo soočiti, pove o svoji vlogi Christpher oziroma Žiga Udir, ki pravi, da gre za eno težjih vlog, do katere čuti veliko odgovornost Režiserka Renata Vidič ima na odru številno igralsko zasedbo iz novogoriškega in koprskega gledališča, vsi igrajo tudi po več vlog, z izjemo Žige Udirja in učiteljice, Helene Peršuh. Predstavo dopolnjuje tudi video, ki so ga pripravili študentje novogoriške Akademije za umetnost: Premiera bo v jutri na malem odru novogoriškega gledališča

"V našo skuto ne pojdejo," nam tokrat sporočajo v Amaterskem mladinskem odru SNG Nova Gorica, ki se po lanski uspešni predstavi 6 oseb išče Williama tokrat vrača z absurdno črno komedijo, ki jo bodo danes premierno uprizorili še na velikem odru SNG Nova Gorica. Prvič je namreč v sklopu evropskega projekta ID Babylon, v katerem sodeluje 5 evropskih držav,  zaživela v Franciji in to v angleškem jeziku. MentoricaTereza Gregorič:

Pri tem so črpali izjave določenih medijev in ekstremističnih komentarjev. Sicer pa je dogajanje postavljeno v majhno slovensko vasico, moška lika igrata Jakob Šfiligoj in Borut Petrović V našo skuto ne pojdejo soustvarjajo še Neža Lozej, Rebeka Štokelj Hlede in Nejka Berce Čeligoj, tokrat predstavnica javnega sektorja. Kot pravi, so bili prvi odzivi gledalcev v Franciji odlični: Skupina se je sicer s predstavo že uvrstila tudi na letošnji fetival mladinske ustvarjalnosti Vizije.

Naš jutranji voditelj Gregor Maver se v Galeriji Lična hiša v Ajdovščini predstavlja s serijo keramičnih skulptur "Rajske ptice". Z njim se je pred razstavo pogovarjala Mateja Grebenjak.

Vtisi obiskovalcev z otvoritve razstave



Razstavo si lahko ogledate do 17. maja 2019.