Novogoriški Rdeči križ je danes zapisal že 20 zlatega krvodajalca, ki kri darujejo 100 ali večkrat. Danes je to številko dosegel 65-letni Jožef Murovec iz Lokovca, ki je prvič kri daroval pri svojih 18 letih, novembra 1972, danes pa so ga razveselili s priznanjem in torto. Kaj je njegova motivacija?

V lanskem letu so zabeležili skoraj 2.700 odvzemov krvi, v bazi pa je bilo na dan zadnji dan starega leta vpisanih 1.629 krvodajalcev, je povedala sekretarka novogroiškega Rdečega križa Neli Skočaj: Zato so se prejšnji teden razveselili skupne akcije novogoriških srednješolcev, ki so se odzvali v velikem številu. Veseli so jih bili tudi na Centru za transfuzijsko dejavnost Nova Gorica, vodja Janka Černe dodaja, da trenutno zaloge krvi zadoščajo za vsakodnevne potrebe: Pri tem smo hvaležni Rdečemu križu za organizacijo dogodkov in promocijo krvodajastva, še izpostavlja Černetova.

Šempetrska bolnšnica je še vedno globoko v rdečih številkah, kot so se včeraj seznanili na svetu zavoda, znaša ocenjena izguba lanskega leta okoli 4,8 milijona evrov, vendar pa ta vsaj več ne narašča, so optimistični. Kljub temu, da ima bolnišnica že okoli 8 milijonov dolgov do dobaviteljev – največ dobaviteljem zdravil, pa zaenkrat težav z likvidnostjo ni, zagotavlja direktor Stanislav Rijavec:

Zavod je sicer že dobrega pol leta v sanacijskem programu, ki terja, da do leta 2021 poslujejo brez izgube. Rijavec ga ocenjuje kot dobrega, prav tako naj bi dobro sodelovali z ministrstvom, od katerega zaenkrat ne pričakujejo pomoči: Predvsem so velike rezerve pri sprememb postopkov dela, kar bi pomenilo manj stroškov dela in materiala, še računa Rijavec. Kljub težavam s kadrom zdravstvene nege, pa so uspeli zagotoviti novo glavno medicinsko sestro, Moniko Kalin Vodopivec: Tudi na zadnji razpis v letošnjem letu ni bilo velikega odziva: Nekaj več prijavljenih je bilo na razpis za diplomirane medicinske sestre, prijavila se je ena tretjina iskanih, a bodo tudi zanje morali razpis ponoviti. Še vedno si zato pomagajo s podjemnimi pogodbami za delovna mesta medicinskih sester, ki trenutno zagotavljajo varno oskrbo, a se zadeve lahko hitro spremenijo, predvsem v teh dneh, ko je gripa na pohodu in v bolnišnici še vedno velja popolna prepoved obiskov.

Luč sveta je angažirana drama o strahu italijanskega avtorja, Francesca Randazza Za blagor vseh ljudi, ugledala že leta 1996, a tema je vizionarsko sodobna in danes še kako aktualna, tako napovedujejo v SNG Nova Gorica, kjer bo letošnjo prvo koprodukcijo s koprskim gledališčem premierno zaživela jutri na malem odru:

je poudarila direktorica gledališča Koper, Katja Pegan. Dramo je na oder postavila režiserka Nenni Delmestre, ki jo je zanimalo predvsem stanje človeškega duha. V drami običajni ljudje v običajnem naselju organizirajo vaške straže, ki delujejo kot zaščita pred naseljenci. Igralec Jože Hrovat, ki je tokrat stopil v čevlje zdravnika Kopfa: Zum je Rok Matek, Anja Drnovšek je Zug, njegova žena, Bine Matoh je mehanik Topf, Schei pa Igor Štamulak, občinski uradnik in ko enemu izmed tujcev vendarle uspe prečkati reko, ga ujamejo, odloča skupina o njegovi usodi. Za blagor vseh ljudi je italijanski režiser, igralec in dramatik Francesco Randazzonapisal po resničnem dogodku in zanjo leta 1996 prejel nagrado Candoni Arta Terme, gre pa za prvo besedilo na slovenskih gledaliških odrih, prevedel jo je Marko Sosič.

Kot prvi na Primorskem in šele četri v državi, so danes v Biljah Prenočišča Kogoj prejela zeleni ključ, ki jamči okoljsko odgovornost in trajnostno poslovanje v turizmu. Gre za trajnostni znak, ki se podeljuje turističnim namestitvam, gostinskim obratom in atrakacijam, je povedal Boris Šušmak, nacionalni koordinator programa Zeleni ključ:

Priznanje je spodbuda za turistični razvoj v občini Miren-Kostanjevica, kjer so lani vstopili v zeleno shemo slovenskega turizma in bodo čez dober mesec prejeli znak zelene destinacije. Je prepričana vd direktorice Javnega zavoda za turizem, Ariana Besednjak Suhadolnik, ki meni, da je zelena filozofija danes pričakovanje gostov. Pa je poudarila Andrejka Harej, direktorica prenočitvenega obrata v Biljah, kjer prednjačijo italijanski gostje, prihajajo pa tudi iz vseh koncev sveta. Iščejo doživetja, naravo in mir, kar sovpada z zeleno shemo slovenskega turizma, ki promovira Slovenijo kot zeleno in aktivno destinacijo.