Sosednja Italija je glavna trgovinska partnerica severnoprimorske regije, a je kljub geografski bližini vstop na italijansko tržišče za goriške podjetnike in obrtnike precej zahteven, zato je MONG danes v sodelovanju z OOZ Nova Gorica, GZS Sevrno Primorsko gospodarsko zbornico Nova Gorica in PTP pripravil srečanje s poznavalci tega trga, da bi olajšali vstop nanj. Mestna občina Nova Gorica želi z dogodki, kot je bil današnji v Obrtnem domu, odpirati vrata gospodarstvu na tuja tržišča, zato so priložnosti in ovire pri poslovanju slovenskih podjetij v Italiji predstavila konzul, vodjo gospodarskega urada Slovenije v Milanu, Zorko Pelikan, in direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja iz Trsta Andrej Šik, ki je menil, da potenciala italijanskega tržišča ne izkoriščamo dovolj:

Mateja Milost iz novogoriške svetovalne družbe Fimago z dolgoletnimi izkušnjami na tem področju je izpostavila geografsko in kulturno bližino ter prednost znanja jezika pri poslovanju z Italijo. Ne glede na branžo pa imajo po njenem prednost produkti višje dodane vrednosti. V novogoriški občini napovedujejo letošnje finančne spodbude za začetne investicije in sejemske nastope podjetij v septembru.

(Foto: Mateja Pelikan)

Po osmih letih oz. dveh mandatih je direktorica kobariške Mlekarne Planika Anka Miklavič Lipušček vodenje Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pod okriljem GZS prepustila Janezu Rebcu, predsedniku uprave družbe Pivke, sama pa bo do leta 2023 podpredsednica upravnega odbora. Kateri so glavni izzivi novega vodstva?

Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij združuje deset sekcij, ki se soočajo z različnimi problematikami, ki pa so podobne po celotni državi, še dodaja Rebec. V zahodni Sloveniji posluje v tej panogi nekaj uspešnih podjetij.

Ajdovski Mlinotest je lani skoraj za desetino povečal prihodke iz prodaje, predvsem na račun izvoza, ki se je povečal za 22 odstotkov, in tudi letos stopajo po tej poti, je povedal predsednik uprave Danilo Kobal.

Po lanskem letu, ko so v Ajdovščini odprli novo tovarno za sveže testenine, se jim letos pridružujejo ne le novi izdelki, ki jih bodo predstavili na sobotni Paštafešti, ampak tudi nova vlaganja. Saj je proizvodnja že presegla obstoječe, tako da so primorani uporabljati zunanje zmogljivosti. Največji izvozni trg je postala Italija, ki ji sledi Kolumbija s Panamo, na tretjem mestu pa je Hrvaška. Saj je nemški trg za ajdovsko družbo velik potencial.

Vinarstvo in živilsko predelovalna panoga sta na severnem Primorskem ključni veji gospodarstva, ki imata pomembno vlogo tudi pri ohranjanju kulturne krajine in skrbi za trajnostno rabo naravnih virov. Prav temu sledi projekt Embrace iz programa Interreg Mediterran, ki ga je PTP predstavil danes.  

Podatki Ajpesa so pokazali, da je gospodarstvo goriške regije lani povečalo prihodke za desetino, kar je boljše od slovenskega povprečja, kljub temu da je bil čisti dobiček manjši, izguba pa večja kot v letu 2017. Vse dejavnosti do izkazale dobiček, prav tako so pozitivno poslovali v vseh severnoprimorskih občinah. Lani je šlo bolje gradbeništvu, ki je dobiček v regiji podvojilo, šest milijonov evrov več so pridelale trgovske družbe.

Po občinah pa se je gospodarstvo različno odrezalo, kot je pojasnila vodja novogoriške izpostave Ajpes Mara Kos Maver. Boljše kot družbe so lani poslovali samostojni podjetniki, prvič v desetih letih pa se je zgodil upad števila gospodarskih subjektov v regiji, kjer jih je bilo registriranih skoraj 50 manj kot leto pred tem. Zaslužimo pa na Goriškem 50 evrov manj od slovenskega povprečja, prav tako je nižja dodana vrednost na zaposlenega, medtem ko so ostali kazalniki še vedno višji kot na državni ravni, čeprav so se v preteklem letu poslabšali.

Čezmejna zaščita rebule je bila danes ponovno v ospredju v Brdih. Tam sta se glede skupnega interesa segla v roke slovenska ministrica za kmetijstvo dr. Aleksandra Pivec in predsednik deželnega odbora Furlanije Julijske krajine Massimiliano Fedriga. V mesecu dni bo sestavljena skupna tehnična skupina, ki bo preučila možne variante zaščite:

Težko bo sicer določiti točno časovnico nadaljnjih postopkov, gotovo pa sta obe različici tek na dolge proge, še dodaja Pivčeva. Briški vinar Marjan Simčič pa pravi, da je potrebno s postopki pohiteti in izkoristiti val zanimanja za rebulo na svetovni ravni:

Direktor Kleti Brda Silvan Peršolja sicer izpostavlja, da je bilo današnje omizje pomemben korak naprej.

Sicer je Pivčeva danes še poudarila, da z zaščito briškega območja pridelovanja rebule, ne bo ostalim območjem nič odvzeto. Tako Vipavci kot Kraševci kot ostali pridelovalci bodo lahko še naprej uporabljali naziv rebula.