• Facebook
  • Twitter
  • YouTube
  • Instagram
  • pw_czs
  • Facebook
  • Twitter
  • YouTube
  • Instagram
  • pw_czs

Za 10.000 slovenskih otrok, starih od 7 do 9 let, je ekipa KOBI v inkubatorju Primorskega tehnološkega parka razvila novo aplikacijo za pomoč pri učenju branja. Pripomoček, zlasti za dislektike, je že v prvih dveh tednih požel veliko zanimanje, saj se je prijavilo več kot 30 slovenskih šol, ki bodo lahko aplikacijo brezplačno uporabljale. Preizkušajo jo tudi v CIRIUS Vipava, kjer je učiteljica za dodatno strokovno pomoč Anja Frank o prvih izkušnjah povedala.

Ideja se je porodila Ursuli Lavrenčič s komenskega Krasa, ki je težave z učenjem branja in pisanja zaznala pri svoji prvorojenki.
Aplikacija je pri strokovnem testiranju in ocenjevanju dosegla dobre rezultate, obravnava otrok s težavami v zgodnjem obdobju je 4 do 5-krat uspešnejša, velik učinek pa ima tudi na motivacijo. Kako je KOBI sprejela petošolka Luna, ki obiskuje štanjelsko šolo?
Zaenkrat ima aplikacija različico v angleškem in španskem jeziku, obeta se tudi v italijanskem, v startupu pa že razmišljajo o nadgradnji. Pri programiranju sta sodelovala Andrej Peršolja in Marko Fornazarič.

Kot šesta slovenska občina se odslej z zlatim okoljskim znakom ponaša tudi občina Miren – Kostanjevica z destinacijo Miren Kras, ki s tem vstopa v Zeleno shemo slovenskega turizma. Poleg naravnih danosti, je k prejemu zlatega znaka veliko pripomogel tudi odgovoren odnos do zapuščine in tradicije, je povedala Ariana Besednjak Suhadolnik, vd direktorice javnega zavoda za turizem:

Znak je poplačilo za ves trud in delo kot tudi potrditev, da smo na pravi poti, je poudaril župan Mauricij Humar:

V obrazložitvi prejetega znaka so v Slovenski turistični organizaciji zapisali, da je občina Miren - Kostanjevica kar v treh kategorijah prejela oceno nad 9, in sicer na področju kulture in tradicije, narave in okolja ter destinacijskega managementa. Kot dodaja Besednjak Suhadolnikova, je znak obenem hkrati zaveza za naprej, v prihodnjih 6-ih mesecih bodo pripravili akcijski načrt ukrepov, s katerimi bodo izboljšali posamezna področja:

Večjo pozornost bodo namreč namenili okolju in zniževanju ogljičnega odtisa.

Znak Zelene destinacije bodo slovesno prejeli 22. maja na "Zelenem dnevu slovenskega turizma". Zlati znak so doslej že prejele občine Ljubljana, Bled, Podčetretk, Rogaška Slatina in Komen.

 

 

Potem ko je občina Kanal pred letom dni pristopila k pridobivanju znaka Slovenia Green, ga je sedaj kot turistična destinacija v okviru Zelene sheme slovenskega turizma tudi prejela, in sicer bronasti znak Zelene destinacije, ki bo izročen 22. maja na "Zelenem dnevu slovenskega turizma". Nika Testen iz TIC-a Kanal.

S tem orodjem, kot ga je poimenovala Testenova, želijo izboljševati trajnostno delovanje.
Tako da morajo v šestih mesecih izdelati akcijski načrt ukrepov. Kam bodo morali predvsem usmeriti moči?
Pri tem so se že združili z občinami zgornjega Posočja in začeli nesnovno dediščino popisovati.

Svetila goriškega podjetja Intra Lighting so bila ponovno prepoznana kot najboljši oblikovalski dosežki na svetu. Med 5.500 proizvodi iz 55 držav na izboru za rdečo piko oz. RED DOT je strokovna komisija nagradila 10 slovenskih izdelkov, med katerimi sta dve svetili Intra Ligting, kar pomeni, da so korak pred konkurenco, saj postavljajo smernice na področju oblikovanja. Predsednik uprave družbe Marino Furlan:

Nenehni rasti in širjenju tržišča sledijo tudi nove prostorske kapacitete:
Intra Light je na trgu že več kot 30 let in sodeluje s številnimi domačimi in svetovnimi oblikovalci in arhitekti. Rdečo piko sta si prislužili viseče svetilo Dawn, ki je z oblikovnega vidika zanimivo predvsem zaradi same konstrukcije, in elegantno svetilo preproste oblike Biba (na sliki).

OŠ Ivana Roba Šempeter pri Gorici je v soboto gostila zaključno prireditev likovnega natečaja Plakata miru, katerega tema je bila tokrat »Bodimo prijazni«. Gre za projekt, ki ga že enaintridesetič organizira Lions klub International, nosi pa močno sporočilno noto o miru. K ustvarjanju in razmišljanju o eni temeljnih življenjskih dobrin vrednoti Miru so bili pozvani otroci med 11. in 13. letom starosti. Slovenski distrikt se je pobudi pridružil že 22. leto zapored, tokrat je zaključno prireditev na slovenski ravni zapeljal Lions klub Vogrsko. Koordinator Dragan Valenčič:

Na nivoju slovenskega distrikta je sodelovalo 34 Lions klubov, ki so bili tudi sponzorji projekta.

Zmagovalni plakat je narisala Korina Božič iz OŠ Danila Lokarja Ajdovščina. S čim je prepričala komisijo?

Sobotna prireditev se je zaključila z izletom nagrajencev po širšem goriškem čezmejnem prostoru.

Brici se približujejo odprtju mladinskega centra. Občina Brda je namreč od izvajalca gradbeno-obrtniških in inštalacijskih del podjetja INGSTEP v petek prevzela prostore Mladinski center Štaloni. Pogodba o izvedbi del je bila podpisana oktobra lani, dela pa so bila izvedena v predvidenem roku in v dogovorjenih pogodbenih vrednostih.

je z zadovoljstvom povedala direktorica občinske uprave Anita Manfreda. Katera dela so bila opravljena pojasnjuje direktor podjetja Uroš Vetrih:

Mladinski center v Štalonih, tik pod Dobrovim, bo upravljal Zavod za turizem, kulturo, mladino in šport Brda, ki že skupaj z briško mladino pripravlja vsebine. K temu je pripomogel tudi januarski posvet z mladimi.

napoveduje direktorica Zavoda Tina Novak Samec. Projekt Mladinski center Štaloni, ki je delno sofinanciran iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, je ocenjen na 182.000 EUR, od tega 80.000 EUR predstavljajo nepovratna sredstva iz naslova LAS V objemu sonca.

 

Stoletne vode so sedaj že desetletne, so se strinjali župani občin ob Vipavi, ki ob močnem deževju povzroča strah številnim prebivalcem, ko grozeče prestopa strugo. Slabih 3 milijone evrov je namenjenih v okviru protipoplavnih ukrepov projekta VISFRIM, od tega 2,5 milijona evrov kohezijskih sredstev, ki se je začel letos in v okviru katerega bodo narejeni konkretni infrastrukturni ukrepi:

je povedal Mauricij Humar, župan občine Miren-Kostanjevica, ki bo s pomočjo projekta gradila zid pri Grabcu. Investicija naj bi stekla konec letošnjega leta. Sicer pa si župani veliko obetajo tudi od hidravlično hidrološke študije, ki jo pripravlja državna Direkcija za vode:

Novogoriška občina bo na spodnjem delu prvaškega polja gradila nasip v vrednosti 411.000 evrov, od tega bo 30.000 evrov prispevala občina, občina Šempeter – Vrtojba pa bo poglobila jarek na poplavnem območju Čukelj in Zapučk, projekt je vreden dobrih 300.000 evrov. Sredstva bosta črpali tudi postonjska občina za ureditev vodotoka Belške vode in vipavska občina, ki načrtuje projektno dokumentacijo in študijo za protipoplavne ukrepe

je povedal višji svetovalec za gospodarstvo, okolje in prostor na vipavski občini, Božidar Lavrenčič. Vodilni partner projekta, ki naj bi se zaključil do konec leta 2021 je Urad za vodno območje Vzhodnih Alp, Benetke, Italija, sodeluje pa 11 partnerjev, poleg treh italijanskih še Ministrstvo za okolje in prostor in Agencija RS za okolje

 

Sestre Svetega Martina so tudi letos združile svoje poslanstvo dvigovanja in promoviranja kulture uživanja slovenske enogastronomije z družbenim dobrim. Že deveto leto zapored so organizirale krvodajalsko akcijo v šempetrskem Centru za transfuzijsko dejavnost.

je povedala Nataša Šuligoj. Tina Kastelic ni skrivala zadovoljstva glede današnjega odziva:

Veliko darovalcev se je krvodajalske akcije udeležilo prvič, teh so bili danes v Centru še posebej veseli. Zakaj so se sicer današnji darovalci odločili, da bodo darovali kri?

Na naslednjo jubilejno 10. krvodajalsko akcijo bodo Sestre Svetega Martina povabile vse darovalce, ki so se v tem desetletju odzvali njihovi humanitarni pobudi. 
Sicer pa Center za transfuzijsko dejavnost vabi k darovanju krvi, vsak torek in sredo med 7.30 in 11. uro.

Stran 9 od 41

Studio

  • E-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

    V ŽIVO: 05 330 28 28

    SMS: 041 760 300

Program

Oglaševanje

  • Marketing

    05/3302833

    E-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Kontakt

Kromberk, Industrijska cesta 5
Nova Gorica, 5000
+386 5 330 28 33