Trst in Kras predstavljata gotovo eno najbolj fascinantnih literarnih prizorišč devetnajstega in dvajsetega stoletja.

Trst je vzrastel v mit srednjeevropske večjezičnosti in večkulturnosti, slovenski in italijanski del pa sta sestavni duši njegovega ontičnega jedra. V ta Trst, ki se naravno razrašča in spaja s svojim kraškim zaledjem, je vkoreninjena tudi poetika številnih avtorjev, ki so zaznamovali slovensko in italijansko književnost in prerasli meje svojega nacionalnega pomena:  Slataper, Svevo, Saba, Tomizza, Magris, ob njih pa Kosovel, Bartol, Pahor, Rebula, Košuta. In mnogi drugi, ki sta jim Trst in Kras bivanjski in ustvarjalni referenčni izhodišči. Za nekatere je do nedavnega veljalo, kako zna Trst biti izključno italijanski inspirativni vzgib, medtem ko ostaja Kras zapisan svojemu slovenskemu jedru: zato je vzbudilo tolikšno začudenje (in pri nekateri celo neodobravanje) tudi dejstvo, da je v Ljudskem vrtu našel svoje (upravičeno) mesto doprsni kip Srečka Kosovela (1904-1926), ki je bil desetletja vezan na cliché izključno pesnika Krasa. Prav ta je bila rdeča nit strokovne ekskurzije, ki jo je na pobudo danes najuglednejšega kosovelologa priredil Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo. Udeležili so se je številni študenti tudi drugih oddelkov Filozofske fakultete ljubljanske univerze ter predavatelji Janez Vrečko, Vid Snoj, Vanesa Matajc in Seta Knop, da bi počastili 85. obletnico smrti Srečka Kosovela, ki smo jo obhajali v petek, 27.maja.

Ekskurzija se je začela v Sežani, kjer je udeležence pozdravila ravnateljica Kosovelove knjižnice Nadja Mislej Božič. Naslednja etapa je bila pešpot, ki povezuje Sežano s Tomajem, Kosovelova pot, kjer so študentje poslušali tudi krajše predavanje Tatjane Rojc o vlogi Trsta v književnosti ter o slovenskih in italijanskih tržaških avtorjih.  Na Kosovelovi domačiji v Tomaju jih je pričakala gospa Sosičeva, ki je študentom razkazala zanimivosti in jih povezala s številnimi anekdotami Kosovelove družine. Študentje so se udomačili na Kosovelovem vrtu, nato obiskali pesnikov grob, slednjič pa so se z openskim tramvajem odpeljali v Narodni dom, kjer je bil podan krajši opis zgodovine stavbe same, njenega požiga in mitske vrednosti škvadrističnega napada, s katerim se je začelo obdobje tragičnih pogromov, ki so zaznamovali predvsem literarno pripoved Borisa Pahorja.

Naslednja Kosovelova postojanka v Trstu je bil pomol San Carlo: Kosovel sam ga večkrat omenja, je pa trdno zasidran v slovensko poezijo predvsem z istoimenskim ciklom Dragotina Ketteja in pesniško zbirko Mesto z Molom San Carlo letošnjega Prešernovega nagrajenca Miroslava Košute. Uradni del ekskurzije se je nato zaključil v Ljudskem vrtu, pred paviljonom, kjer je bil leta 1927 razstavljen Konstruktivistični ambient, ki so ga zasnovali Kosovelovi sodobniki, umetniki Avgust Černigoj, Eduard Stepančič, Ivan Vlah in Giorgio Carmelich in s tem prvič tudi uradno nastopili v Trstu s konstruktivistično poetiko, s katero so Kosovel in njegovi sodobniki zaznamovali evropsko misel in umetnost dvajsetih let prejšnjega stoletja. Pred odhodom so se udeleženci ekskurzije še poklonili Kosovelu pred njegovim spomenikom. Vir: Slomedia